Virginija je od svojega nastanka v 17. stoletju izvedla skoraj 1400 smrtnih kazni, kar je največ od vseh 50 zveznih držav ZDA, vključno s Teksasom.

Northam, ki je dejal, da je to moralni ukrep, je zakon podpisal v državnem zaporu v Jarrattu, kjer so doslej izvrševali smrtne kazni. V zaporu Greensville so od leta 1991, ko so ga odprli, izvršili skupaj 102 smrtni kazni, nazadnje leta 2017.

"Lahko smo ponosni na marsikaj iz zgodovine Virginije, vendar ne iz zgodovine smrtne kazni. Virginija je skoraj usmrtila nedolžne ljudi, temnopolti pa so bili večkrat obsojeni na smrt kot belci," je dejal Northam in dodal, da bodo z odpravo smrtne kazni ustavili "mašinerijo smrti".

V 20. stoletju so v Virginiji izvršili 377 smrtnih kazni in od tega je bilo 296 temnopoltih obsojencev, ki pa predstavljajo manjšino prebivalstva. Poleg tega so študije pokazale, da je trikrat večja verjetnost za obsodbo na smrtno kazen, če je žrtev zločina belec kot temnopolti.

Potem ko so v ZDA z odlokom vrhovnega sodišča ZDA leta 1976 vnovič uvedli smrtno kazen, je Virginija usmrtila največ ljudi, takoj za Teksasom. Po tistem letu so daleč največ smrtnih kazni izvedli v južnih državah, ki so sestavljale nekdanjo sužnjelastniško konfederacijo.

Ameriške zvezne države so lani izvedle "le" sedem usmrtitev, kar je posledica pandemije covida-19. V 23 zveznih državah ZDA so kazen odpravili, Kalifornija, Oregon in Pensilvanija pa so uvedli moratorije.

Predsednik ZDA Joe Biden nasprotuje smrtni kazni in je napovedal, da jo bodo ukinili na zvezni ravni. Njegov predhodnik Donald Trump je ukinil zvezni moratorij na izvrševanje smrtne kazni, ki je trajal 17 let, v ZDA pa so samo od julija lani do konca Trumpovega mandata usmrtili 13 ljudi.