V primeru Indije je kot razlog navedel nenaklonjenost odprtju trga za ameriške izdelke in storitve, v primeru Turčije pa, da je dosegla zadostno raven razvoja.

Trumpova administracija, ki je sredi usklajevanj novega celovitega trgovinskega sporazuma s Kitajsko, tako nadaljuje politiko, s katero želi po lastnih navedbah zagotoviti bolj poštene in uravnotežene trgovinske in nasploh gospodarske odnose z velikimi zunanjetrgovinskimi partnericami.

Za Indijo in Turčijo je v ZDA do zdaj veljala prednostna trgovinska obravnava v okviru splošnega sistema prednosti znotraj ureditve Svetovne trgovinske organizacije. Ta nekaterim državam v razvoju dovoljuje ugodnejšo obravnavo 2.000 izdelkov pri uvozu v ZDA v zameno za izpolnjevanje nekaterih pogojev. Med temi je tudi zagotavljanje "poštenega in razumnega" dostopa na svoje tržišče za ameriško blago.

Trump je že vse od začetka mandata izjemno občutljiv na po njegovem prepričanju nepošteno trgovinsko obravnavo ZDA pri svojih trgovinskih partnericah. Ves čas namreč poudarja, da je do zdaj praktično ves svet izkoriščal gospodarsko najmočnejšo državo na svetu, z njim pa da se je to spremenilo.

Trump v sporu s Kitajsko, EU-jem, Kanado, Mehiko ...

Spustil se je tako v trgovinsko vojno s Kitajsko, pogosto grozi tudi EU-ju, Kanado in Mehiko je primoral v nov severnoameriški trgovinski sporazum, ki sicer še ni začel veljati, kritizira tudi nekatere druge azijske države.

Indija se s hitro rastjo prebija v sam vrh največjih svetovnih gospodarstev. Predlani je uživala največje koristi omenjenega sistema ugodnejše obravnave. Te je bil deležen indijski uvoz v vrednosti 5,7 milijarde dolarjev.

"Presodil sem, da Indija ni postregla z zagotovili, da bo ZDA omogočila pošten in razumen dostop do svojega trga," je v pismu kongresu, ki je v ponedeljek zaokrožilo v medijih, zapisal Trump in dodal, da azijska velesila uveljavlja vrsto ovir, ki imajo resne negativne učinke na ameriško trgovino. Zagotovil je, da njegova odločitev ni samovoljna, saj so pred njo potekala intenzivna usklajevanja z New Delhijem, in da bo tudi v prihodnje podrobno bdel nad indijskim izpolnjevanjem pogojev za vključenost v shemo ter po potrebi spremenil odločitev.

Za Turčijo, ki se je med državami, vključeni v shemo, z 1,7 milijarde dolarjev beneficiranega uvoza uvrstila na peto mesto, pa je argumentacija drugačna. V Trumpovi vladi so prepričani, da je turško gospodarstvo doseglo zadostno raven razvitosti in diverzificiranosti. Ob tem je Trump v pismu kongresu ugotovil, da je Turčija že zapustila podobne sheme nekaterih drugih razvitih držav.

New Delhi: Negativni učinek ne bo prevelik

Na odločitev so se že odzvali v New Delhiju, kjer so poudarili, da negativni učinek Trumpove napovedane odločitve ‒ za uradno izključitev obeh držav ima 60 dni časa ‒ ne bo prevelik, saj gre za manj kot šest milijard dolarjev od skupno 80 milijard vrednega indijskega izvoza v ZDA.