Nekdanji hrvaški premier je čez mejni prehod Obrežje na meji s Slovenijo zapustil Hrvaško. Hrvaški mediji so poročali, da se Sanader ni pojavil na današnjem zasedanju sabora in da se je ob 10.45 iz Zagreba odpravil v črnem avtomobilu opel vectra, ki ga je vozila njegova hčerka.

Hrvaška policija je povedala, da je Sanader ob 11.20 brez težav vstopil v Slovenijo, ker policija ni imela pooblastila za njegovo aretacijo ali pridržanje. Tudi slovenska policija je potrdila, da je nekdanji hrvaški premier ob 11. uri res prestopil mednarodni prehod Obrežje in nadaljeval pot v notranjost Slovenije, niso pa potrdili, ali je Sanader trenutno v Sloveniji ali je že zapustil državo. Sanader naj bi ob prestopu meje uporabil diplomatski potni list, njegova hčerka pa navadnega. Hči Bruna, ki ga je odpeljala v Slovenijo, naj bi se že vrnila v Zagreb.

Sanader naj bi ob 18.05 pristal v Londonu
O tem, kam se je odpravil Sanader, obstaja več teorij. Radio Slovenija je popoldne poročal, da so neuradno izvedeli, da se je Sanader na brniškem letališču prijavil za polet za London ter ob 15.50 z letalom Easyjeta res poletel proti britanski prestolnici, a naj bi drugi viri potrdili, da Sanaderja ni bilo na brniškem letališču in da naj bi šlo le za zavajanje. Nekateri trdijo, da se je Sanader le prijavil na polet, nato pa se ni vkrcal na letalo in se je z avtomobilom odpeljal v Avstrijo, spet druga teorija pa pravi, da je Sanader odletel z brniškega letališča v zasebnem letalu.

Hrvaški Jutarnji list in hrvaška televizijia HRT sta zapisala, da je Sanader iz Ljubljane le poletel proti britanski prestolnici in ob 18.05 pristal v Londonu, od koder naj bi se odpravil celo naprej v ZDA. HRT-jeva dopisnica iz Londona je povedala, da bi Sanader še nocoj lahko ujel letalo za ZDA, lahko pa bi ostal tudi v Veliki Britaniji, ker tamkajšnji zakoni omogočajo zavlačevanje izročitve.

Manica J. Ambrožič je za TV Dnevnik povedala, da sta najverjetnejši možnosti, kamor bi se Sanader lahko zatekel, Avstrija in ZDA. Sanader je namreč v Insbrucku septembra letos ustanovil podjetje Prima consulting, ki se ukvarja s trgovino, uvozom, izvozom in svetovanjem, je pa v Insbrucku tudi študiral ter tam nekaj časa tudi živel. Druga možnost, kamor bi se lahko Sanader skril, pa je New York, kjer naj bi pred kratkim kupil razkošno stanovanje, postal pa je tudi gostujoči predavatelj na univerzi Columbia in na inštitutu Harriman.

Sanader: Ne bežim pred oblastmi
Hrvaški dnevnik Večernji je na svoji spletni strani zapisal, da so njihovi novinarji Sanaderju poslali SMS-sporočilo, kjer so ga vprašali, ali je na begu in ali se bo odzval na poziv hrvaškega protikorupcijskega oddelka USKOS. Sanader jim je ob 14.28 poslal sporočilo, kjer je zapisal, da ne beži pred hrvaškimi oblastmi, ampak da je na predhodno načrtovanem potovanju. Ob tem je zapisal še, da se bo odzval na morebitne pozive USKOK-a.

Zvečer naj bi se Sanader oglasil tudi nekemu hrvaškemu odvetniku in mu zagotovil, da ni zbežal in da se bo v roku treh dni vrnil na Hrvaško, kjer se bo zagovarjal zaradi vseh obtožb.

Imuniteto Sanaderju odvzel tudi sabor
Hrvaško tožilstvo je dopoldne od sabora zahtevalo, naj Sanaderju odvzame poslansko imuniteto. V saboru so potrdili, da so dobili zahtevo tožilstva, a o vsebini niso hoteli govoriti, saj naj bi o tem odločala mandatno-imunitetna komisija. Ta je sejo začela ob 14.30, ki je odločitev o odvzemu imunitete sprejela enoglasno v dveh minutah, enako pa je pozneje storil še sabor. Za odvzem imunitete so glasovali 104 poslanci, opozicija pa je HDZ-ju očitala, da je pustil, da Sanader pobegne.

Hrvaški mediji poročajo, da naj bi tožilstvo za Sanaderja zahtevalo pripor. Ni še znano, česa naj bi nekdanjega premierja bremenili, spletni portal dnevnik.hr pa piše, da naj bi tožilstvo zahtevalo 30-dnevni pripor. Potem ko je Sanader ostal brez poslanske imunitete, je njegova aretacija, če se vrne na Hrvaško, le vprašanje ur. Če bi Sanaderja res prijeli, bi se prvič na Hrvaškem zgodilo, da bi bil aretiran nekdanji premier.

Sodnik izdal zahtevo za priprtje
Preiskovalni sodnik zagrebškega sodišča Krešimir Devčić je odobril zahtevo hrvaškega tožilstva in za Sanaderja odredil enomesečni preiskovalni zapor. Zapor je bil odrejen zaradi nevarnosti bega in vplivanja na priče, je povedal Devčić, s tem pa so se izpolnili pogoji za razpis mednarodne tiralice zoper Sanaderja.

Postopek za razpis tiralice naj bi bil tudi sicer pri koncu, je povedal tiskovni predstavnik hrvaškega ministrstva za notranje zadeve Krunoslav Borovec. Ko bo tiralica razpisana, naj bi bila poslana vsem članicam Interpola, kar pomeni, da bi lahko Sanaderja prijeli že v petek.

Josipović: Pravna država opravlja svoje delo
Na zahtevo tožilstva se je odzval tudi predsednik Ivo Josipović. "Pravna država opravlja svoje delo. Tisto, kar želim in pričakujem, je, da bodo proti Sanaderju, tako kot v primeru vsakogar drugega, izvajali postopek v skladu s zakonom," je novinarjem ob robu prireditve ob mednarodnem dnevu proti korupciji povedal predsednik. Na prireditvi je bil tudi glavni državni tožilec Mladen Bajić, ki zahteve tožilstva ni želel komentirati.

Mediji so Sanaderja povezovali z aferami o pridobivanju denarja iz državnih podjetij in ministrstev, ki naj bi končal v črnih skladih HDZ-ja in žepih zasebnikov. Ključne informacije proti Sanaderju naj bi posredoval nekdanji direktor hrvaške carine in blagajnik HDZ-ja Mladen Barišić, ki je eden izmed glavnih osumljencev v primeru Fimi-Media.

EK: Pravosodje je poglavje vseh poglavij
Na dogajanje na Hrvaškem so se odzvali tudi v Evropski komisiji, kjer so zapisali, da posameznih primerov ne komentirajo, a da od hrvaškega pravosodnega sistema pričakujejo, da bodo vsi primeri obravnavani v skladu z načelom neodvisnega pravosodja in spoštovanja temeljnih pravic. Tiskovna predstavnica evropskega komisarja za širitev Štefana Füleja Angela Filote je povedala, da je poglavje o pravosodju v hrvaških pogajanjih z Evropsko unijo "poglavje vseh poglavij" in tako ključno za dokončanje pogajanj s Hrvaško.

Evropska komisija bo marca prihodnje leto predstavila poročilo o napredku Hrvaške pri uresničevanju meril za zaprtje poglavja pravosodja, od katerega je po navedbah predstavnikov Evropske unije odvisno, ali bo država pogajanja končala v prvi polovici leta, kar je sicer njen cilj.