Republikanci so na kongresnih volitvah v ZDA prevzeli večino v predstavniškem domu. O tem, kaj to pomeni za Baracka Obamo in ameriško politiko, smo se pogovarjali z Erico Johnson Debeljak in Andrejem Aplencem. Oba sogovornika sta dobra poznavalca razmer v ZDA in sta v pogovoru za MMC razkrila svoje poglede na pretekle kongresne volitve ter prihodnost ameriške politike.

Jasno je, da bo delitev predstavniškega doma republikancem in senata demokratom prinesla blokado vseh pomembnejših politik in zakonov v Washingtonu. A kaj to za ameriško politiko dejansko pomeni v praksi? Bo ta bipolarnost prinesla pomanjkanje napredka?

Erica Johnson Debeljak: Načeloma bo zastoja več, kot ga je bilo prej, čeprav bi rada opozorila, da je Obama imel težave tudi, ko je v kongresu in senatu imel večino. Najbolj nevarni bojo poskusi kongresa, da bi oviral sprejemanje zakonov, saj lahko začnejo s podobnim plazom tožb pred različnimi sodišči, tako kot so naredili v času predsedovanja Billa Clintona. Republikanci so prispevali levji delež k temu, da je ameriška politika tako grda, čeprav je slikovita.

Andrej Aplenc: Sam ne bi rekel blokada, v politiki so vedno kompromisi. Po mojem mnenju bo, ker ima Obama na svoji strani senat in ima tudi pravico veta na sprejete zakone v kongresu, tukaj prišlo do konstruktivnega dialoga. Res je, kakor sam razumem, da republikanci nimajo dobrega programa, ki bi bil pozitiven. Vsa kampanja proti administraciji Obame je bila negativna in je seveda imela svoj učinek. Predvsem je rezultat razlog, da je večina Američanov nezadovoljna z obema strankama in so svoje nezadovoljstvo demonstrirali s tem, da niso volili za Obamo, ampak za republikance.

Republikanci so volitve dobili na podlagi obljub, da bodo izboljšali gospodarsko ozračje v državi, potem ko Baracku Obami ni uspelo izpeljati vseh svojih predvolilnih obljub. Ker je kampanja temeljila predvsem na kritikah in ni ponudila prave alternative, ali menite, da bo republikancem resnično uspelo spremeniti pot ameriškega gospodarstva?

E. J. D.: Mislim, da imajo republikanci denar in moč, saj za njimi stoji korporativna Amerika in najbogatejši ljudje. A so republikanci zelo populistični. To pomeni, da republikanci oziroma desničarska Amerika deluje na podlagi nepoštene in protislovne zamisli – trdijo, da je uravnoteženje državnega proračuna prva in najpomembnejša naloga, istočasno pa nočejo prirezati stroškov za vojsko, medtem ko želijo podeliti vrtoglave davčne olajšave za bogati sloj. To je nemogoče! Vprašajte katerega koli knjigovodjo. Nemogoče je zmanjšati luknjo v proračunu brez bodisi zmanjšanja stroškov bodisi povečanja prilivov. Delovnih mest ni mogoče ustvariti “na suho”, brez vloženih sredstev. Kljub temu, da so volivci na teh volitvah izrazili jezo in frustracijo nad vlado nasploh, vseeno vem, da republikanci niso pravi odgovor.

A. A.: Mislim, da ne. Vsekakor kapital igra odločilno vlogo pri tem, kako posluje gospodarstvo, a ker so vsi ameriški gospodarstveniki pozitivno naravnani glede poslovanja njihovih podjetij in dobičkov, mislim, da bodo to tista sila in stališča, ki bodo vplivala na prihodnjo zakonodajo, kakršna koli že bo sprejeta.

Zdi se, da so volivci pozabili, da je prav republikanska vladavina pod taktirko nekdanjega predsednika Georgea Busha pripeljala do gospodarske krize in razmer, v katerih je Amerika trenutno. Si upate napovedati, kaj se bo dogajalo čez dve leti?

E. J. D.: Si ne upam. Morda gre za gospodarski cikel, seveda pa imajo vlade in politiki na to vpliv. Ampak to ni bistveno. Večjih sprememb po mojem vseeno ne bo, če pa se bo cikel izboljšal, bojo tisti, ki so zdaj na oblasti, pač trdili, da zaradi njihovih ukrepov. Problemi so se začeli pod Bushem, nikakor pa ne smemo pozabiti, da so bili tudi demokrati odgovorni za deregulacijo finančnega sektorja. Prav ameriška država, duša in finančna ideja svobodnega trga, je kriva za razmere, ki jih poznamo danes. Obama na žalost ni naredil ničesar, kar bi okrepilo nadzor nad trgi, niti ni preprečil bankirskega izkoriščanja navadnih ljudi in navsezadnje vsega ljudstva.

A. A.: Napovedi so vedno zelo problematične, čeprav je videti, da nekateri ljudje tudi tam in pri nas uživajo v tem. Lahko bi rekel, kaj je verjetno ali najverjetneje. Mislim, da bo svetovno gospodarstvo v prihodnjih dveh letih še vedno v krizi. Ali bo ta malo manjša ali malo večja, to je zdaj vprašanje za milijon dolarjev. Menim pa, da je potencial ameriškega gospodarstva tak, da bo tam mogoče celo nekoliko boljše kot pa bo v Evropi. Obama je podal nekaj izredno dobrih nastavkov ob tem, da je nasledil finančno krizo in še dve vojni. Kot veste, je bilo najprej 700 milijard dolarjev, ki jih je njegova administracija porabila za to, da bi si finančne institucije tako okrepile, da se ne bi zgodilo popolno sesutje finančnega sistema, ki je bil po mnenju mnogih analitikov blizu tega, da se dejansko sesuje. Po drugi strani naj bi ameriška centralna banka (FED) v prihodnjih dneh kupila okoli 500 milijard državnih obveznic in tak poseg bi bil lahko spodbuden za ameriško gospodarstvo. Kar je tukaj negativnega, je pa razmerje s kitajsko valuto, o čemer bodo govorili tudi na bližajočem se vrhu G20.

Kaj poraz demokratov na kongresnih volitvah pomeni za predsednika Obamo in njegove obete pred predsedniškimi volitvami čez dve leti?

E. J. D.: Truman, Eisenhower in Clinton so imeli podobne rezultate na volitvah sredi mandata, nekateri celo slabše kot Obama, in vendar so bili ponovno izvoljeni v Belo hišo dve leti kasneje. Pojavljajo se govorice, da je Obama takšen razvoj dogodkov načrtoval, pač zato, da bi lahko potem govoril, kako so republikanci krivi za nastale razmere. Takšnega prelaganja odgovornosti si do sedaj, z večino v senatu in predstavniškem domu, ni mogel privoščiti. Ampak tudi demokrati so zelo razočarani nad Obamo. Nekateri komentatorji sicer poudarjajo, da je Obama veliko naredil v prvih dveh letih, dosegel naj bi več kot polovico od zastavljenih ciljev, a v ZDA prevladuje občutek razočaranja. Vsekakor me je Obama razočaral v sferi, ki je največji izziv naše dobe: globalne klimatske spremembe in okolje! To je čuden paradoks, saj je bil Obama v kampanji retorično zelo močan, zdaj pa deluje tako, kakor da ne zna več izraziti svojih misli. Čajankarsko gibanje je uspešno ukradlo in predelalo Obamovo zgodbo tako, da so oni zdaj tisti, ki definirajo, kaj je prava ameriška politika in kdo je pravi Američan. Prav v tem leži glavni problem za Obamo. Le upamo lahko, da bo mogoče po tokratnem porazu Obama znova našel sam sebe in svoj glas.

A. A.: Takole bi rekel. Sam sem privrženec Obame, in kar koli rečem, je morda malce pristransko. Jaz sem vedno volil demokrate, ko sem bil v ZDA in v Sloveniji. Menim, da to ne pomeni zelo veliko. To se je dogajalo tudi prejšnjim predsednikom in dve leti je precej časa, kar se volitev tiče. Seveda, če Obama ne bi bil izvoljen čez dve leti, pa je zadeva gospodarsko in politično nepredvidljiva. Če pogledate nekaj let nazaj. Vedno je bilo tako, da so republikanci imeli veliko izgubo v državnem proračunu, nekaterim demokratskim predsednikom pa je, mogoče tudi malo po sreči, uspelo, predvsem Clintonu, da je proračun izravnal. Če je proračun izravnan ali ne, neposredno na volivce ne vpliva tako kot pri nas. Na primer, če ima katera vlada v Evropi velike izgube v državnem proračunu, to navadnega volivca prav nič ne zanima. Njega zanimata njegova služba in zaslužek.

Kakšno pot bo po vašem mnenju ubral novi vodja večine v predstavniškem domu John Boehner in kakšno bo njegovo sodelovanje z Obamo ter demokrati?

E. J. D.: Težko verjamem, da bodo zdaj, ko imajo več moči, republikanci z demokrati sodelovali bolj kot v preteklosti. Vlada in vsa ameriška družba sta tako globoko razdeljeni, da po mojem sodelovanja ne bo, bojim se celo, da bomo videli grde politične napade, ki bodo ustavili še tisto malo reformnega procesa, ki ga vidimo zdaj. Slišimo sicer lahko, da bodo demokrati in republikanci sodelovali predvsem na področju migracij in izobraževanja, torej v manj usodnih zadevah, ne bo pa sodelovanja na strukturni ravni: področju okolja ali globalnega segrevanja, kar je zelo zaskrbljujoče. Mislim, da svet ne sme slediti Ameriki, če se hoče razvijati.

A. A.: Boehner je zelo izkušen politik in ne pripada skrajno desničarski republikanski frakciji. Prav gotovo bo poskušal vse, da bo republikansko stranko pripravil do tega, da bo kredibilno nastopila na volitvah čez dve leti. To pa po mojem mnenju pomeni, da ne bo zelo nasprotoval pri ključnih vprašanjih predsednika Obame.

Zdravstveno reformo sta potrdila tako senat kot predstavniški dom. Ali se lahko njena usoda pod republikanci v predstavniškem domu spremeni?

E. J. D.: Predlog reforme je v porodni fazi, saj jo mora posebej sprejeti vsaka zvezna država, isto pa velja tudi za velike korporativne igralce v tej ogromni industriji. Že ob sami misli na ta sprevržen sistem mi je slabo v želodcu. Mnogi na ameriški desnici so Obamov predlog zdravstvene reforme primerjali s fašizmom in nacizmom. Meni pa se predlog o zagotavljanju zdravstvenega varstva za vse prebivalstvo zdi le izpolnjevanje osnovne dolžnosti, ki jo država ima do ljudi. Amerika ima med razvitimi državami najdražji zdravstveni sistem, ki vrhunsko strokovno obravnava le vrhunsko bogate paciente, za vse ostale pa daje najslabše storitve. V tem vidim hudo anomalijo: gre za prelomljeno družbeno pogodbo, saj ameriška država ne skrbi za svoje državljane.

A. A.: To bodo prav gotovo poskušali. O tem je bilo precej govora v predvolilni kampanji. Tukaj pa bi si upal napovedati, da Obama ne bo popustil. To je zelo stara tema demokratov, s katero Hillary Clinton ni uspela, Obama pa je nekaj uspel in tega si demokrati ne bodo dovolili vzeti. Lahko pa, in to bi bilo recimo tudi prav, pride do različnih finančnih posegov, ki bodo zmanjšali stroške zdravstvenega sistema v ZDA, o čemer se je precej pisalo. Rezerve so pri tem kar precejšnje.

Kakšna bo vloga gibanja čajank, ki so med volilno kampanjo s svojo ostro kritiko politike v Washingtonu na svojo stran pridobili številne volivce? Bo njihova vloga v politiki do volitev čez dve leti še naraščala? Bodo še naprej delovali v okviru republikanske stranke ali lahko napovemo novo ločino?

E. J. D.: Mnogi komentatorji pravijo, da republikanci v Washingtonu nikakor niso navdušeni nad gibanjem čajank, zato bodo skušali njihove privržence čim prej vpeljati v uradni sistem, kjer bi opustili uporniške ideje. Mislim, da so "čajankarji" polni protislovij, saj sovražijo institucije zvezne države, po drugi strani pa hočejo biti del vlade.

A. A.: Mislim, da se ne bodo ločili od republikanske stranke, če bi to poskusili, bi postali popolnoma marginalni. Če pogledate vsako politično stranko kjer koli, imate nekatere, ki so liberalnejše, in nekatere, ki so konservativnejše, imate pa tudi take, ki so skrajno konservativne in to je gibanje čajank. Vsaka stranka se mora do neke mere zavedati, da del njenega volilnega telesa simpatizira z eno skrajno frakcijo. V naši slovenski politiki je isto.
Menim pa, da ne bodo imeli velikega vpliva.

Kmalu se bo začela tudi nova kampanja, pred predsedniškimi volitvami leta 2012. Kaj se bo po vašem mnenju dogajalo v republikanski stranki, kdo je najverjetnejši kandidat za predsednika? Se vam zdi realno, da se bo za položaj predsednice potegovala Sarah Palin, ki je republikanci sicer raje ne bi videli kot svoje kandidatke?

E. J. D.: Kandidatke kot so Sarah Palin ali Sharron Angle v Nevadi ali Christine O'Donnell v New Jerseyju so preveč nesposobne, naredijo preveč napak in so preveč ekstremne, zato ne verjamem, da lahko dobijo dovolj podpore. Mislim, da taki ljudje pravzaprav pomagajo demokratom. Kar pa se tiče republikanskega kandidata, ne vem, kdo bi bil najprimernejši, Sarah Palin bi zagotovo naredila več škode kot koristi. Postavlja pa se tudi vprašanje, če bo imel Obama protikandidata v lastni stranki. To bo veliko bolj zanimivo!

A. A.: Kot veste, predsedniška kampanja v ZDA traja vse leto in kandidat se izbere na končnem kongresu. Ne dvomim, da bo Sarah Palin poskušala s svojo kandidaturo, a mislim, da ji to ne bo uspelo - to ni format za predsednika države in je večkrat pokazala, da sploh ni doma niti na finančnem področju, še manj pa v zunanji politiki. Vprašanje, kdo so kredibilni kandidati, pa je v tem trenutku pretežko in se mi zdi, da tega tudi sami republikanci ne vedo.