Vse javnomnenjske ankete pred t. i. "vmesnimi" kongresnimi volitvami namreč kažejo, da se demokratom ne obeta prav nič dobrega. Po dveh letih na oblasti bodo namreč, kot kaže, znova v manjšini.

Vzdušje v ameriški javnosti je namreč precej primerljivo s tistim pred dvema letoma, ko je želja po spremembah na oblast ponesla Obamo in z njim demokrate. A energija volilnega telesa je po dveh letih gospodarske krize tokrat izrazito na strani republikancev, ki se jim obetajo dobri izidi tako v kongresu kot na guvernerskih in drugih volitvah.
Ob tem se sicer poraja vprašanje, ki ga postavlja ameriška politična stran ocolly.com: Zakaj bi jeza zaradi položaja gospodarstva v državi volivce prignala do tega, da volijo za iste republikance in iste republikanske ideje, ki so Ameriko v prvi vrsti pognali v to godljo?
Od Georgea Busha "podedovan" turoben gospodarski položaj je nedvomno najbolj škodil Obami, saj je visoka brezposelnost med državljani podžgala jezo in željo po vnovičnih spremembah na vrhu. Kakšnih otipljivejših rezultatov Obamova Bela hiša tem volivcem ni prinesla, čeprav je Obama do neke mere uspel uresničiti glavne predvolilne obljube, kot sta reforma zdravstvenega sistema in sistema finančnih regulacij.
Stimulacijski zakon iz leta 2009 je uspel ustaviti drsenje iz krize v recesijo, vendar pa kampanja s sloganom, da bi bilo lahko še slabše, demokratom ne prinaša naklonjenosti volilnega telesa.
Predstavniki in vrsta referendumov
Američani bodo čez slaba dva tedna volili vseh 435 članov predstavniškega doma kongresa, kjer imajo demokrati zdaj 255 sedežev, republikanci 178, dva sedeže pa sta prazna. Volivci bodo izbrali tudi tretjino sedežev v 50-članskem senatu, kjer imajo demokrati 57 mandatov, republikanci 41, dva neodvisna senatorja pa glasujeta z demokrati. Pred volivce gre 20 demokratskih in 19 republikanskih sedežev. Od 37 guvernerjev, ki morajo pred volivce, je 19 demokratskih in 18 republikanskih, trenutno razmerje moči pa je 26 proti 24 v prid demokratom.
Volili bodo tudi sodnike in številne druge uradnike, pred volivci pa bo tudi najmanj 150 referendumskih pobud. V Kaliforniji se bodo odločali o začasni ustavitvi izvajanja zakona proti podnebnim spremembam iz leta 2006, pa tudi o legalizaciji marihuane. O uporabi marihuane v zdravstvene namene se bodo odločali v Arizoni, Koloradu in Južni Dakoti. V Arizoni in Koloradu bo sprejeta odločitev o vprašanju, ali lahko nekoga prisilijo v zdravstveno zavarovanje. V nekaterih državah bodo volivci skušali omejiti obseg javne porabe in pobranih davkov, v nekaterih pa bodo odločali o spremembi ustave.
Zgodovina kaže, da so referendumska vprašanja večinoma uspešna, zato jih zdaj obe glavni stranki vse bolj izkoriščata strateško, saj z njimi privabljata na volitve svoje volivce.

Anketa napoveduje zmago republikancev
Zadnja anketa Wall Street Journala in televizije NBC kaže, da bodo republikanci demokratom v ameriškem predstavniškem domu odvzeli 52 ali 53 sedežev, kar bi bilo več kot dovolj, da v tem domu kongresa za naslednji dve leti dobijo večino. Anketa ugotavlja, da bi 50 odstotkov Američanov raje videlo desnosredinsko večino v kongresu, levosredinsko večino pa podpira 43 odstotkov Američanov.
Republikanci morajo za prevzem večine v 435-članskem predstavniškem domu demokratom odvzeti 40 sedežev.

Malodušje demokratov jasno ponazarja izjava milijarderja Georgea Sorosa, ki je v prejšnjih letih izdatno pomagal demokratskim kandidatom: "Plazu se ne bom postavljal na pot." Prav tako bode v oči kampanja nekaterih demokratov, ki volivcem zagotavljajo, da bodo nasprotovali svoji predsednici predstavniškega doma Nancy Pelosi iz Kalifornije. Demokratom ne pomagajo niti izpadi nekaterih republikancev, kot je Rich Iott v Ohiu, ki se rad oblači v uniforme nacističnega SS-a.
Nazadovanje politične kulture
Tokratno kampanjo zaznamuje tudi izredno nazadovanje politične kulture, saj se kandidati večinoma ne spopadajo glede resnih vprašanj, ampak se zmerjajo z lopovi, lažnivci, prevaranti, izdajalci, na Floridi pa demokratski kongresni kandidat Alan Greyson svojega republikanskega nasprotnika Daniela Websterja označuje za talibana. Obama skuša demokratom pomagati z intenzivno kampanjo, vendar tudi sam nima velike podpore med volivci, še posebej na levici, ki je razočarana nad pomanjkanjem napredka pri obljubljenih "spremembah".

In kaj lahko ZDA pričakujejo pri nekaterih ključnih vprašanjih, če se napovedi uresničijo in vajeti v roke vzamejo republikanci? Glede na to, da je imel Obama velike težave pri sprejemanju svojih zakonskih pobud, čeprav so demokrati nadzorovali oba domova, si lahko samo predstavljamo, kakšen kaos čaka ameriško polarizirano politično prizorišče v naslednjih dveh letih.

"Zaobljuba Ameriki"
Republikanci se bodo najverjetneje trudili uveljaviti svoj veliki načrt - tako imenovano "Zaobljubo Ameriki" (Pledge to America) -, ki naj bi ustvaril nove službe, znižal davke in omejil vladna pooblastila. Republikanci najverjetneje ne bodo imeli dovolj glasov, da bi razveljavili Obamovo težko potrjeno zdravstveno reformo, lahko pa bi poskušali odrezati sredstva, s čimer bi preprečili polno implementacijo tega zgodovinskega programa, ki je imel močne nasprotnike v republikanskih vrstah. Republikanci, skeptični do trditev, da človek povzroča globalno segrevanje, bi se najverjetneje lahko trudili zaustaviti tudi zeleni podnebni načrt, ki predvideva zmanjšanje emisij plinov.

Če bi jim uspelo zavzeti predstavniški dom ali senat, bi republikanci prevzeli tudi nadzor nad predsedstvom najrazličnejših vplivnih odborov, ki lahko vodijo preiskovalna zaslišanja glede vladnih potez, od vojne v Afganistanu do razlitja nafte v Mehiškem zalivu. Republikanci že zdaj napovedujejo vrsto zaslišanj, med njimi tudi na temo Obamovega 814 milijard dolarjev vrednega načrta za oživitev gospodarstva. Bolj republikanski kongres bi si najverjetneje znova prizadeval tudi za vrtanje nafte na zaščitenih območjih, denimo v aljaških naravnih rezervatih.

V Beli hiši že dolgo časa ne skrivajo, da bodo novembrske volitve "težke", in poudarjajo, da bo šlo za izbiro med vizijo za pomikanje države naprej in vizijo, ki bi ZDA lahko pognala v ravno nasprotno smer.