S predlaganim zakonom skuša administracija zagotoviti zvezni nadzor nad velikimi finančnimi ustanovami, ki lahko s propadom ogrozijo ves sistem.
Za začetek razprave v senatu je bilo potrebnih 60 glasov, vendar je zanj glasovalo le 57 senatorjev, medtem ko jih je bilo 41 proti, med njimi tudi dva demokrata. Dva republikanca sta se glasovanja vzdržala.

Reforma Obamov glavni politični cilj
"Globoko sem razočaran, ker so senatni republikanci glasovali proti začetku javne razprave o reformi Wall Streeta. Nekateri izmed teh senatorjev morda menijo, da je takšna obstrukcija dobra politična strategija, drugi pa v odložitvi razprave vidijo priložnost, da se ta razprava preseli za zaprta vrata, kjer jo bodo lobisti finančne industrije lahko razvodeneli ali povsem zatrli," je v sporočilu po glasovanju menil ameriški predsednik.
Toda ljudje si tega ne morejo privoščiti, je opozoril Obama in spomnil, da je neodgovornost Wall Streeta pred kratkim skoraj spravila na kolena ameriško gospodarstvo. "Reforma, za katero si že leto dni prizadevata obe stranki, bi preprečila ponovitev podobnih kriz, zato pozivam senat, naj gre nazaj na delo in postavi interese države pred strankine," je bil odločen Obama, ki si je uresničitev reforme postavil za glavni politični cilj na domačem parketu.
Nasprotujejo tudi banke
Predstavniški dom je predlog reforme finančnih regulacij potrdil decembra lani, senatni odbor za bančništvo pa je 22. marca s 13 demokratskimi glasovi za in 10 republikanskimi proti potrdil senatni predlog zakona o reformi finančnega sistema ZDA ter ga poslal v obravnavo pred celoten senat. V skladu z ameriško zakonodajo je treba po sprejetju v obeh domovih predloga še uskladiti.

Ameriško združenje bank predlagani novi zakonodaji nasprotuje, pri čemer ga motita predvsem predvidena ustanovitev nove agencije za zaščito potrošnikov, ki naj bi se borila proti bančnemu zavajanju, in zvezni nadzor nad velikimi finančnimi ustanovami, ki lahko s propadom ogrozijo ves sistem.
Postaviti mejo velikanom
Predlog predvideva, da centralna banka Federal Reserve (Fed) dobi pooblastila za nadzor nad vsemi velikimi finančnimi ustanovami, obenem pa izgubi nadzor nad manjšimi bančnimi holdingi z manj kot 50 milijardami premoženja. Predvideva tudi mehanizem za nadzorovan propad velikih finančnih ustanov brez pomoči denarja davkoplačevalcev.
Reforma naj bi prinesla neko razumno mejo za rast finančnih velikanov, prav tako pa predvideva regulacije finančnih transakcij, ki so bile do zdaj brez njih.