Bachelet je po pogovoru sporočila, da je bilo njeno srečanje s kitajskim predsednikom dragocena priložnost za neposreden pogovor o vprašanjih človekovih pravic. "Za trajnostni razvoj, mir in varnost: človekove pravice, pravičnost, vključenost vseh brez izjeme, morajo biti v središču," je ob tem zapisala na Twitterju.
"Vprašanja človekovih pravic se ne bi smela politizirati, instrumentalizirati ali biti predmet uporabe dvojnih meril," pa je po poročanju kitajske državne televizije CCTV med pogovorom povedal kitajski predsednik Ši Džinping. "Vsaka država je v drugačnem položaju in ima svojo razvojno pot glede človekovih pravic, ki mora ustrezati njenim nacionalnim razmeram. Na področju spoštovanja človekovih pravic na svetu ni popolne države," je še dejal.
"Odmikanje od realnosti in kopiranje institucionalnega modela drugih držav ne bo le slabo skladno z lokalnimi razmerami, ampak bo prineslo tudi katastrofalne posledice. Na koncu bodo trpele široke množice ljudi," je Šija navajala državna tiskovna agencija Šinhua.
Dodal je, da "ne potrebujemo učitelja, ki se ukazovalno vede do drugih držav", s čimer se je po navedbah francoske tiskovne agencije AFP verjetno skliceval na nedavne javne kritike ob obisku Bachelet, ki so prišle predvsem iz ZDA in Združenega kraljestva. Tiskovni predstavnik ameriškega zunanjega ministrstva Ned Price je namreč dejal, da je bila "napaka privoliti v obisk v danih okoliščinah".
Obisk Sinkianga v "zaprti zanki"
Bachelet je zahtevala neoviran dostop v pokrajini Sinkiang, a je kitajsko zunanje ministrstvo sporočilo, da bo obisk potekal v "zaprti zanki". S tem izrazom kitajske oblasti označujejo posebne varnostne ukrepe za preprečevanje širjenja covida-19, za kar se v zahodnem svetu pogosteje uporablja izraz "mehurček".
Več zahodnih diplomatov je pred obiskom izrazilo pomisleke, da Bachelet ne bo imela prostega dostopa do vseh informacij, kitajske oblasti pa bi obisk lahko izkoristile, da bi očistile svoje ime in javno podobo. "Sem odrasla ženska, znam brati med vrsticami," je po poročanju Reutersa pomisleke zavrnila visoka komisarka in sporočila, da se je neodvisno od kitajskih oblasti dogovorila za več srečanj.
Visoka komisarka za človekove pravice je na šestdnevnem obisku Kitajske, med katerim bo obiskala tudi pokrajino Sinkiang, od koder prihajajo opozorila o hudih zlorabah tam živeče ujgurske manjšine. Urad ZN-a za človekove pravice je lani sporočil, da verjame, da so bili večinoma etnični Ujguri, muslimani, nezakonito pridržani, maltretirani in prisiljeno v delo.
Objava dokumentov s kitajskih policijskih računalnikov
Mednarodni mediji so ob začetku obiska nekdanje čilske predsednice na Kitajskem objavili t. i. policijske spise iz Sinkianga, ki jih je z vdorom v uradne baze policijskih podatkov pridobil anonimni vir. Spisi so razkrili obseg preganjanja in množičnega interniranja Ujgurov in pripadnikov drugih manjšin.
Tudi britanski BBC, nemški Der Spiegel in francoski Le Monde so bili med mediji, ki so poročali, da dokumenti vključujejo na tisoče fotografij in uradnih govorov, ki ponujajo redek vpogled v "prevzgojna taborišča" za prevzgojo muslimanske manjšine Ujgurov in drugih manjšin ter trdo roko kitajskih oblasti.
Kitajska zanika zlorabe
Kitajska zanika zlorabe v Sinkiangu. Kitajske oblasti so sprva zanikale obstoj prevzgojnih objektov, zdaj pa trdijo, da gre zgolj za šole za poklicno usposabljanje, ki jih obiskovalci obiskujejo prostovoljno in katerih namen je izkoreninjenje verskega ekstremizma. Leta 2019 je guverner Sinkianga Šohrat Zakir sporočil, da so vsi udeleženci teh šol "diplomirali".
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje