Po poročanju izraelskega časnika Makor Rišon je o načrtih za napad Izrael obvestil ameriški veleposlanik v judovski državi. Daniel Shapiro si želi, da bi zadevo rešili s pritiskom po diplomatski poti in ne z vojaško silo, a je ta "ne le povsem na voljo, ampak tudi pripravljena".

Predsednik ZDA Barack Obama je v preteklosti dejal, da vojaško posredovanje proti Iranu ni izključeno. Hkrati je opozoril, da je "preveč javnega govorjenja o vojni", kar je po njegovem mnenju voda na mlin Irana.

ZDA, Izrael in večina mednarodne skupnosti verjame, da skuša Teheran s spornim programom priti do jedrskega orožja. Iran te očitke zanika in vztraja, da jedrsko tehnologijo razvijajo le v civilne in medicinske namene.

Časa za odločitev vedno manj
Peterica stalnih članic Varnostnega sveta Združenih narodov in Nemčija sta se sredi aprila v Carigradu sicer sešli na prvih pogovorih po 15-mesečni prekinitvi, ki so jih udeleženci označili kot pozitivne. Strani so se dogovorile za nove pogovore, ki naj bi 23. maja potekali v Bagdadu.

Izrael je podvomil v pogovore in opozoril, da bodo Iranu s tem le omogočili več časa za pridobitev jedrskega orožja. Tako kot ZDA tudi Izrael poudarja, da bi bil (bo) vojaški napad na Iran zadnje sredstvo za ustavitev iranskega jedrskega programa.

Čas za dokončno odločitev o vojaškem napadu na Iran se za izraelsko vodstvo hitro približuje. V očeh Izraela je Iran ena največjih eksistencialnih groženj njegovi varnosti, z jedrskim orožjem oboroženi Iran pa nesprejemljiva grožnja, zato ne izključujejo preventivnega napada. Strokovnjaki menijo, da bodo v nekaj mesecih večino iranskega jedrskega programa preselili globoko v podzemlje pod goro Fordow, tako da bo možnost uspešnega napada na jedrske cilje veliko manjša.

Izraelski vrh tiho o morebitnem napadu
Ko se približuje čas sprejetja odločitve, se dikcija najvišjih izraelskih političnih in vojaških predstavnikov umirja, ni več tako "jastrebovska" kot še v začetku leta. V zadnjem času je iz njihovih besed težje razbrati, kakšni so nameni Izraela glede Irana. "Vrh vlade je potihnil. Nihče javno ničesar ne pove. Že to je dovolj zgovoren podatek o tem, kaj se dogaja," meni neimenovani izraelski predstavnik.

Prejšnji teden je izraelski premier Benjamin Netanjahu presenetljivo preklical predčasne volitve in ustvaril koalicijo narodne enotnosti, kar je privedlo do ugibanj, da želi Netanjahu široko, močno vlado za vodenje vojaške kampanje. Ugibanja je še podžgala vključitev v Iranu rojenega nekdanjega vodjo kabineta in vojaka Šaula Mofaza v koalicijo.

"Mislim, da so se odločili za napad. Zgodilo se bo. Okno priložnosti je odprto pred novembrskimi predsedniškimi volitvami v ZDA. Tako bodo Američane pripravili, da jih podprejo," je prepričan višji predstavnik izraelskih oblasti.

Strah pred posledicami napada
Na drugi strani jih ni malo, ki menijo, da se Netanjahu dobro zaveda nevarnosti morebitnega napada na Iran. Napad bi na nemirnem Bližnjem vzhodu utegnil imeti tako katastrofalne posledice, da je palestinski predsednik Mahmud Abas o njem dejal, da bi pomenil konec sveta.

Izrael se še posebej boji maščevanja skupin v svoji bližini, ki jih podpira Teheran - Hezbolaha na jugu Libanona in Hamasa na območju Gaze. Namestnik vodje Hezbolaha je februarja za Reuters povedal, da bi napad povzročil požar na celotnem Bližnjem vzhodu. "Minili so dnevi, ko se Izrael odloči za napad, ljudje pa so tiho," je dejal Šejk Naim Kasem.

Presenetljiva poteza republikancev
Republikanci v ameriškem senatu so medtem preprečili sprejetje novih sankcij proti Iranu. Sporočili so, da potrebujejo več časa za preučitev novega svežnja sankcij, katerih tarča je iranski naftni sektor. S tem so ujezili demokrate, ki so pričakovali gladko potrditev sankcij pred nadaljevanjem pogajanj z Iranom 23. maja.