Dan po tem, ko je Izrael napovedal, da bo nekoliko omilil zaporo Gaze, je ameriški predsednik Obama v Beli hiši gostil izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja. Tokratne srečanje je potekalo v bolj pozitivnem vzdušju kot tisto marca, ko je Netanjahu v Washington dopotoval le nekaj dni za izraelsko napovedjo gradnje novih judovskih naselbin v Vzhodnem Jeruzalemu. Obama in Netanjahu sta tokrat zanikala namigovanja o sporu med ZDA in Izraelom. Predsednik ZDA je zatrdil, da so vezi med državama "nezlomljive".

ZDA se mudi z začetkom neposrednih pogajanj
"Verjamem, da si želi premier Netanjahu miru, da je pripravljen tvegati za mir," je o neposrednih mirovnih pogajanjih med Izraelom in Palestinci dejal Obama in dodal, da ZDA od Izraela nikoli ne bodo zahtevale ukrepov, ki bi ogrozili njegovo varnost. Mirovni pogovori so zastali konec leta 2008, ko se je začela izraelska ofenziva na Gazo. Po posredovanju ZDA sta sprti strani pristali na posredna pogajanja, a so se ta ustavila marca po napovedi gradnje judovskih naselbin. Washington želi, da bi se neposredna pogajanja nadaljevala še pred septembrom, ko poteče 10-mesečni moratorij na sporno gradnjo, zaradi katere Palestinci vztrajajo, da se ne bodo pogajali, dokler gradnje ne bodo povsem ustavljene.

"Skrajni čas" je, da se začnejo neposredna pogajanja, je povedal Netanjahu. Dokaz za to, da Izrael z mirom misli resno, je po mnenju Obame omilitev zapore Gaze, ki je od leta 2007 pod nadzorom gibanja Hamas.

Izrael omilil blokado
Izrael je v ponedeljek obljubil, da bo v Gazo lahko prišlo več dobrin in predmetov, ki do katerih tamkajšnji prebivalci niso mogli več let. Po novem dovoljeni seznam stvari vsebuje potrošniške predmete, izdelke za dom in les, še vedno pa sta prepovedana vse orožje in material, ki bi ga lahko uporabili v vojaške namene, na primer orodje za vrtanje, gnojila, rezervoar za plin in razkužilo za vodo.

Ker bo izraelska vlada še naprej prepovedovala tudi večino potovanj v Gazo in izvoza iz nje, pa bo omilitev zapore verjetno bolj malo prispevala k povsem uničenem gospodarstvu Gaze in obnovitvi zgradb, ki so bile podrte v lanski ofenzivi.

Izrael zaradi pritiska skupnosti nekoliko popustil
Izraelsko napoved nekolikšne sprostitve zapore Gaze lahko razumemo kot nekakšen poskus omilitve diplomatske ofenzive na Izrael zaradi krvavega napada izraelskih komandosov na humanitarni konvoj ladij, ki je bil namenjen prav v Gazo. Izrael sicer še vedno ne prevzema odgovornosti za devet turških smrtnih žrtev, niti se Turčiji ne želi opravičiti.

Po napoved omilitve zapore je mednarodni odposlanec za Bližnji vzhod Tony Blair dejal, da bi moral ta korak"pozitivno vplivati na vsakodnevno življenje ljudi v Gazi in njihov zasebni sektor".

Odprt le en mejni prehod
Podjetniki iz Gaze in borci za človekove pravice so sicer opozorili, da to izraelsko dejanje še zdaleč ni dovolj in da ne zadovoljuje vseh ogromnih potreb, ki jih ima Gaza. Dodali so, da bo edini dejavni mejni prehod za dobrine, Kerem Šalom, verjetno premalo za uvoz vseh po novem dovoljenih stvari. V ponedeljek je tako na prehodu za uvoz v Gazo čakala dolga vrsta predmetov, tudi pralni stroji in žimnice, ki so bili predtem prepovedani, in pošiljke pomoči iz napadenega konvoja.

"Status quo"
Izrael je sicer začel omejevati gibanje ljudi in dobrin v Gazo in iz nje leta 2006, potem ko so Hamasovi uporniki zajeli izraelskega vojaka Gilada Schalita. Leto pozneje, ko je Hamas prevzel nadzor na Gazo, pa je Jeruzalem uvedel popolno zaporo, v sklopu katere je dovolil uvoz le najosnovnejše hrane in zdravil. Izrael trdi, da bo zaporo ukinil, ko Hamas izpusti Schalita, Hamas, ki ga ZDA, Evropska unija in Izrael štejejo za teroristično organizacijo, pa ta dogovor zavrača.