Nekdanji dopisnik RTV Slovenija iz Washingtona je za MMC komentiral predsedniški dvoboj med Obamo in njegovim izzivalcem Mittom Romneyjem. Predvsem se je usmeril na zadnje soočenje, v katerem sta tekmeca govorila o ameriški zunanji politiki, a sta se vedno znova vračala na gospodarske razmere doma.

Lipušček meni, da glede zunanje politike v ZDA obstaja neki nacionalni strateški interes, ki ga ne Obama ne Romney ne bosta spremenila. "Ali bo zmagal eden ali drugi, zunanja politika bo ostala takšna, kot je," je prepričan. Več pa v spodnjem pogovoru.

Prvo soočenje se je končalo z Romneyjevo zmago, drugo in tretje z Obamovo zmago, torej Obama vodi z 2:1. Podpredsednika sta se razšla neodločeno. Ali so te oznake televizijskih debat preveč poenostavljene ali si je predsednik Obama dejansko nabral nekaj prednosti?
Mislim, da TV-dvoboji ne bodo odločili bitke za Belo hišo, tudi v preteklosti se to ni zgodilo. Morda se včasih preveč poudarja pomen teh soočenj. Na to kaže tudi dejstvo, da čeprav je Obama zdaj dobil že dve debati, zadnjo celo zelo prepričljivo, še vedno po javnomnenjskih anketah ni v prednosti. Zato mislim, da se bo o tem, kdo bo predsednik države, odločalo v fotofinišu, to je v zadnjiih 14 dneh.

Imata kandidata še kakšna železa v ognju, s čim bosta skušala prepričati volivce v neodločenih državah, t. i. "swing states"?
Brez dvoma bo bitka za "swing states" odločila bitko za Belo hišo. Vsak ima v ognju določena železa. Obama je, na primer, sinoči zelo učinkovito napadel Romneyja v zvezi z avtomobilsko industrijo. Ko je prišlo do velikih težav v ameriški avtomobilski industriji - v Ohiu je sedež te industrije -, se je Romney zavzel za bankrot, Obama pa trdi, da je treba to industrijo rešiti, in ji je celo odobril državna sredstva. General Motors se je s tem pobral s tal. Naklonjenost prebivalcev Ohia kot ene glavnih "swing states" so zato brez dvoma na strani Obame, tako da mislim, da ima večje možnosti, da pridobi še neodločene volivce.

Kako se je Obama ubranil nikoli končanih Romneyjevih napadov o pešajočem ameriškem gospodarstvu in visoki brezposelnosti?
V včerajšnji debati, ki naj bi bila namenjena zunanji politiki, se je skoraj polovico časa govorilo o notranji politiki. Obama se je branil, medtem ko ga je Romney skušal napadati, da vodi slabo politiko, da je še vedno 23 milijonov Američanov brezposelnih. Po drugi strani pa mu je Obama dokazal, da se gospodarske razmere izboljšujejo, Romneyju je tudi dejal, "da ni eden izmed nas". Ne le, da je Romney republikanec, je tudi zelo bogat, vrednost njegovega premoženja je nekaj čez 150 milijonov dolarjev. Kot član republikanske stranke skuša omejiti izdatke za socialo, kar bi poslabšalo položaj najnižjih slojev, zato se zavzema proti "Obama-care", to je pomoči najnižjim slojem. Tukaj je Obama v izraziti prednosti, težava je v tem, da se ti sloji volitev ne udeležujejo v velikem številu.

Vprašanja zunanje politike v ameriški predvolilini kampanji tokrat niso odločilna. Romney na soočenju ni naredil kakšne velike napake, a kljub temu ga kritizirajo, da je to njegov spolzek teren. Menite, da bi bil kot predsednik ZDA kos reševanju svetovnih kriznih žarišč?
Romney je na soočenju je skušal nastopati kot umirjen človek, saj je predtem dal nekaj izjav, ki so napeljevale na to, da bi lahko začel kakšen nov oborožen spopad. Včeraj je skušal pokazati, da ni tako. Zanimivo je tudi, da se je velikokrat strinjal z izjavami Obame in njegovo politiko. Na koncu med politiko Obame in Romneyja skorajda ni bilo več nobene razlike. Tudi če bo zmagal Romney, se v ameriški zunanji politiki ne bo veliko spremenilo, saj gre za neke "konstante".

Nas, Evropejce, pa lahko nekaj skrbi. V predvolilnem soočenju, ki naj bi bila namenjenu zunanji politiki, ni bilo niti besede o Evropi. Samo nekaj stavkov je bilo o Rusiji, čeprav gre za državo z drugimi največjimi zalogami jedrskega orožja na svetu. Niti besede ni bilo o svetovni finančni, krizi, sploh niso omenili Združenih narodov ... To pomeni, da se bo Amerika tudi pod novim predsednikom - enako kot pod Obamo -, koncentrirala izključno na Azijo. Govorili so veliko o Kitajski, Evropa pa je zanje, kot se je včeraj videlo, postala svetovna periferija, in to nas Evropejce lahko skrbi.

Z vami smo se na MMC-ju nazadnje pogovarjali maja lani, po prijetju in uboju Osame bin Ladna. Takrat ste dejali, da bodo Obami "delnice" zaradi tega nekoliko zrasle, da pa bin Ladnova smrt zagotovo ne bo odločila predsedniških volitev. To se je izkazalo za pravo razmišljanje. O bin Ladnu ni več veliko govora.
Res je. Tekmeca sta večino časa posvetila arabski pomladi. Obama je nekajkrat poudaril, da so likvidrirali Al Kaido, in na moje veliko presenečenje mu je Romney večkrat dal priznanje za to, v bistvu ga je celo podprl. Zanimivo je, da Romney ni skušal pojasniti drugačne politike, ki bi jo vodil, ampak je le pritrjeval zdajšnji ameriški politiki.Ali bo zmagal eden ali drugi, zunanja politika bo ostala takšna, kot je. Upoštevati moramo namreč, da obstaja neki nacionalni strateški interes, ki ga nihče izmed njiju ne bo spremenil.

Ogledali ste si vsa tri soočenja. Kaj vam je najbolj ostalo v spominu, kakšna misel, izmenjava mnenj, kretnja?
Najbolj mi je padlo v oči in ušesa to, da se je Obama obnašal kot izzivalec za Belo hišo, Mitt Romney pa, kot da je že nekaj let predsednik. V prvi debati je Obama "zaspal" in zatem je prišlo do velikega preobrata v anketah javnega mnenja, nato pa je bil Obama absolutno boljši. Kaže pa se nekaj: ali bodo ankete res imele tako velik vpliv na javno mnenje, kot trdijo nekateri? Jaz mislim, da ne, da bo odločalo zadnjih 14 dni. Če se ne bo nekaj bistvenega zgodilo, npr. kakšen grozovit teroristični napad, menim, da bo z majhno večino zmagal Obamo. Če pa bi prišli na dan kakšni neprijetni podatki o slabšanju stanja v ameriški ekonomiji, pa bi lahko morebiti zmagal tudi Romney. Ker na koncu vedno odloča vprašanje: Ali zdaj živim bolje, kot bom čez štiri leta?