Slovenija, ki v misiji od septembra naprej sodeluje s štirimi pripadniki, pred tem pa je s sedmimi, bo svojo navzočnost okrepila za tri vojake, to je na deset. Trenutno je v Natovi misiji okoli 13.000 vojakov iz 39 držav. Ministri so se dogovorili, da sile povečajo za okoli 3.000 vojakov, a narava misije ostaja enaka, torej ne bo vrnitve v bojne operacije, je poudaril generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg.

V Afganistanu, dokler bo to potrebno
O časovni razsežnosti misije je generalni sekretar zavezništva povedal, da bo Nato v Afganistanu, dokler bo to potrebno. Glede na trenutne razmere je po njegovih besedah očitno, da ni potrebe le za ohranitev, temveč celo za krepitev sil. Slovenija ostaja zavezana dolgoročni varnosti in stabilnosti v Afganistanu, zato bo tako kot vse druge zaveznice okrepila svoje sodelovanje, je v Bruslju povedal državni sekretar na obrambnem ministrstvu Miloš Bizjak. Slovenija zdaj sodeluje v Afganistanu s sedmimi pripadniki, v prihodnjem letu pa načrtuje povečanje kontingenta za tri pripadnike, kar je še zmeraj v okviru aktualnega sklepa vlade, da v državi sodeluje z do desetimi pripadniki, je pojasnil Bizjak.

Slovenija bo namenila pol milijona dolarjev
Nato bo nadaljeval tudi finančno pomoč afganistanskim silam. Najmanj do leta 2020 bo na leto še naprej namenjal približno milijardo ameriških dolarjev za financiranje afganistanskih varnostnih sil. Tudi Slovenija namerava nadaljevati finančno sodelovanje v okviru sklada za Afganistan z enakim zneskom kot doslej – pol milijona dolarjev na leto. V letih 2015–2017 je Slovenija v tem okviru namenila milijon dolarjev in pol.

Ob robu zasedanja v Bruslju pod vodstvom ameriškega obrambnega ministra Jamesa Mattisa poteka tudi sestanek svetovne koalicije za boj proti teroristični skupini Islamska država. Stoltenberg opozarja, da se lahko IS, potem ko je izgubil nadzor nad ozemljem v Iraku in Siriji, zdaj še bolj osredotoči na organiziranje terorističnih napadov proti zaveznicam in njihovim partnericam na njihovih ulicah, zato je treba boj nadaljevati.

Ključna pretok informacij in preventiva
V odziv na te grožnje bo Nato predvsem okrepil pomoč partnerskim državam, ki se jih poskuša destabilizirati, da bodo učinkovitejše v boju proti terorizmu na svojem ozemlju; ključna sta pretok informacij in preventiva, poudarja veleposlanik Slovenije pri Natu Jelko Kacin. Bizjak od sestanka koalicije proti IS-ju pričakuje ugotovitev, da je IS vojaško poražen, in razpravo o novih oblikah boja z nevojaškimi sredstvi, zlasti na ekonomskem in sociološkem področju.

V sredo, prvi dan zasedanja, so se obrambni ministri članic zveze Nato dogovorili o okviru za nadgradnjo zavezniške poveljniške strukture za zagotovitev boljše premestljivosti sil in opreme čez Atlantik in po Evropi, zlasti v odziv na rusko grožnjo. V povezavi z Natovim regionalnim središčem za jug je Slovenija po Bizjakovih besedah najavila sodelovanje v poveljstvu v Neaplju z dodatnim predstavnikom.