S tem se je odzval na pisanje Herald Tribuna, ki je zapisal, da ne bodo voditelji EU-ja na petkovem vrhu sprejeli nobene odločitve o Kosovu, temveč bodo obravnavali načrt za ureditev statusa pokrajine, ki naj bi ga pripravila Slovenija. Ta naj bi predvideval, da bodo velike evropske sile Kosovo priznale nekaj dni po razglasitvi neodvisnosti, nato še ostale članice Unije in nazadnje ZDA.

Janša je menil, da bi bilo nelogično, če bi Slovenija delovala po svoje, medtem ko se pripravlja na predsedovanje Uniji. Pojasnil je, da so bili vsi koraki oziroma vse razprave na to temo, opravljene znotraj EU-ja.

Od petkovega vrha glede Kosova pričakuje, da bo "Evropski svet v petek predvsem ugotovil, kakšno je stanje, in da bo na podlagi te ugotovitve EU izrazil pripravljenost, da pri urejanju statusa Kosova aktivno sodeluje," je še povedal premier. Po njegovem mnenju ne dokončne odločitve še ne bodo sprejete, ker je pred mednarodno skupnostjo še celovita razprava o Kosovu v Varnostnem svetu ZN-a.

Najprej priznanje Lonodna, Pariza, Rima in Berlina
International Herald Tribune se sklicuje na višje uslužbence EU-ja, ki pravijo, da naj bi Kosovo neodvisnost razglasilo po predsedniških volitvah v Srbiji 20. januarja in 8. februarja prihodnje letu. Prve naj bi ga priznale Velika Britanija, Francija, Italija in Nemčija. Po ameriškem priznanju Kosova naj bi sledile še Švica, Islandija in Norveška, nato pa še Turčija, Makedonija, Albanija, Črna gora, Hrvaška in Slovenija.

Mednarodna skupnost se boji, da bo Kosovo, če bo svojo neodvisnost razglasilo pred srbskimi volitvami, povzročilo nov porast nacionalizma v Srbiji. Zato naj bi EU na Prištino pritiskalo, da vsaj do takrat počaka z neodvisnostjo. Za tem pa naj bi Unija sklicala mednarodno donatorsko konferenco, na kateri naj bi se dogovorili za začetek projektov, ki bodo pomagali izboljšati infrastrukturo v pokrajini, predvsem dobavo elektrike in cest.

Bodo sledile nove težnje?
Diplomatska pozornost je namreč usmerjena v pravočasno priznanje, saj je izkušnja iz devedesetih let prejšnjega stoletja, boleča. Hrvaška je bila po mnenju diplomatov priznana prezgodaj, to pa je privedlo do nadaljnjega razpada SFR Jugoslavije. Zato se Washington in Bruselj strinjata, da mora Kosovo najprej priznati Evropa.

Se pa nekatere države EU-ja bojijo, da bi lahko priznanje Kosova sprožilo nov val separatističnih gibanj v Evropi. Ena od takih je Španija, kljub temu pa so mnogi diplomati pepričani, da takih bojazni ni.

M. R.