Zasedanje Varnostnega sveta z naslovom Voditeljstvo za mir. Foto: Vlada/Flickr
Zasedanje Varnostnega sveta z naslovom Voditeljstvo za mir. Foto: Vlada/Flickr

Posebno zasedanje Varnostnega sveta z naslovom Voditeljstvo za mir, ki ga je v okviru septembrskega predsedovanja v času splošne razprave svetovnih voditeljev na 79. Generalni skupščini ZN-a pripravila Slovenija, je vodil slovenski premier Robert Golob. Ta je na začetku zasedanja prebral predsedniško izjavo, ki je za resolucijo drugi najpomembnejši instrument Varnostnega sveta ZN-a in mora biti sprejeta soglasno.

"Varnostni svet poudarja pomen ohranjanja multilateralizma in osrednje vloge ZN-a, poudarja podporo usklajevanju znotraj ZN-a, zagotavljanju sprememb za najranljivejše, kot so cilji trajnostnega razvoja in preprečevanje konfliktov, in izreka pohvalo humanitarnim delavcem," navaja izjava.

Izjava znova potrjuje načela Ustanovne listine ZN-a in poudarja, da je potreba po okrepitvi odločenosti za ohranitev mednarodnega miru in varnosti v skladu z Ustanovno listino nujnejša kot kdaj koli prej.

Varnostni svet zato znova potrjuje svojo glavno odgovornost za ohranjanje mednarodnega miru in varnosti, zavezanost mednarodnemu pravu, poudarja potrebo po upoštevanju njegovih resolucij in spodbujanje enakopravnega sodelovanja žensk na vseh ravneh odločanja.

Predsedniška izjava še navaja, da se Varnostni svet zaveda kompleksnosti izzivov in groženj mednarodnemu miru in varnosti ter poudarja pomen celovitega pristopa k ohranjanju miru. Znova izraža odločno podporo zaščiti civilistov v oboroženih spopadih, poziva vse strani v oboroženih spopadih, naj v celoti spoštujejo svoje obveznosti po mednarodnem humanitarnem pravu, in znova poudarja svojo zavezanost odgovornosti za kršitve.

"Varnostni svet se v celoti zaveda odgovornosti, ki mu jih nalaga Ustanovna listina ZN-a, in skupnih prizadevanj narodov sveta, ki ga silijo k učinkovitemu ukrepanju za ohranjanje mednarodnega miru in varnosti. Izraža svojo zavezo, da bo svoje odgovornosti izpolnjeval na najučinkovitejši način. Poleg tega se zaveda, da mora prevladati duh, ki je vodil ustanovitev ZN-a, in navdihovati človeštvo, da vztraja na poti miru," pravi izjava.

Slovenija želi spodbuditi razmislek o povečanju učinkovitosti Varnostnega sveta
Slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon, predsednik vlade Robert Golob in veleposlanik pri ZN-u Samuel Žbogar na odprti razpravi Varnostnega sveta. Foto: Vlada/Flickr
Slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon, predsednik vlade Robert Golob in veleposlanik pri ZN-u Samuel Žbogar na odprti razpravi Varnostnega sveta. Foto: Vlada/Flickr

Golob v Varnostnem svetu pozval k povrnitvi zaupanja v ZN

Golob je na zasedanju pozval k povrnitvi zaupanja v Združene narode, predvsem Varnostnega sveta, in za nesprejemljivo označil to, da je bilo lani po svetu pobitih rekordno število civilistov, humanitarnih delavcev in novinarjev.

Slovenija od začetka članstva v Varnostnem svetu opaža vztrajno upadanje moči pravil, oblikovanih po drugi svetovni vojni, in nezmožnost odzivanja na velike konflikte, kot so tisti v Ukrajini, Gazi in Sudanu, je poudaril Golob. "Zato smo pripravili ta dogodek. Svet nujno potrebuje vodstvo," je dejal.

Vojno v Ukrajini je označil za jasno kršitev Ustanovne listine ZN-a, ki lahko odpre vrata podobnim vojnam po vsem svetu. Zanj je nesprejemljivo, da Varnostni svet ni sposoben odločneje posredovati kljub grozodejstvom nad Palestinci, v Sudanu pa se napoveduje nov genocid, med drugim v Darfurju.

"Slovenija si prizadeva biti pošten posrednik, most in graditelj soglasja. Naša politika temelji na vrednotah in načelih. Kar smo se zavezali v kampanji za sedež v Varnostnem svetu, skušamo tudi uresničiti. Prizadevamo si, da bi za vse konflikte uporabljali enake standarde," je poudaril.

Zasedanje VS-ja odprl premier Robert Golob s predsedniško izjavo

Golob je pozval k večjemu upoštevanju skupnih, in ne nacionalnih interesov, in navedel nekaj preteklih zgodb o uspehu Varnostnega sveta, kot so Liberija, Sierra Leone in Vzhodni Timor, kjer je ukrepal z orodji, ki jih ima na voljo. Pri nekdanji Jugoslaviji mu je uspelo ustanoviti mednarodno sodišče za zločine, kar se danes zdi nepredstavljivo, je dejal Golob.

Za rekordno število žrtev med civilisti po svetu nosi Varnostni svet svoj del odgovornosti, je dejal in pozval države, naj se zamislijo o tem. "Ponovno moramo vzpostaviti zaupanje v Združene narode," je dejal in pozval k prizadevanjem za večjo učinkovitost in reforme, pri čemer imajo stalne članice posebno odgovornost.

"Naj sklenem z besedami, da so načela multilateralizma – zamisel, da morajo narodi sodelovati, da bi ohranili mir – danes enako pomembna kot pred 79 leti. Danes smo se lahko združili okoli predsedniške izjave. Gradimo na teh temeljih in ponovno spodbudimo naše skupno delo za boljši, mirnejši in bolj človeški svet," je sklenil Golob.

Zasedanje, na katerem po zadnjih podatkih sodeluje približno 90 držav, se bo nadaljevalo do večera, ko se bo Varnostni svet na zahtevo Francije sešel na izredni seji o Libanonu.

V Varnostnem svetu ZN-a poteka osrednji dogodek slovenskega enomesečnega predsedovanja