Albright je bila prva ženska na položaju državne sekretarke in ena najvplivnejših državnic svoje generacije.

"Svoboda v 20. in 21. stoletju ni imela večje zagovornice, kot je bila Madeleine Korbel Albright," je dejal Biden in jo označil za silo narave, ki je z dobroto in človeškostjo spreobrnila plimo zgodovine. "Rada je govorila o Ameriki kot zanjo nepogrešljivi državi. Brez arogance, saj je bila hvaležna za vse, kar ji je ta država omogočila," je dejal Biden.

Albright se je rodila 15. maja 1937 v Pragi kot Marie Jana (imenovana Madlenka) Korbelova. Njen oče, češki diplomat Josef Korbel judovskega rodu, je bil takrat tiskovni predstavnik veleposlaništva Prage v Beogradu. Družina je morala leta 1939 zbežati pred nacizmom iz Češkoslovaške v London, od tam pa so šli leta 1948 v ZDA.

Na pogrebni slovesnosti so bili poleg Bidna vsi najpomembnejši demokratski politiki zadnjega četrt stoletja in tudi nekaj znanih republikancev – Bill in Hillary Clinton, Barack in Michelle Obama, Al Gore, John Kerry, Condoleeza Rice ter Mitch McConnell. Albright se je še lani udeležila pogrebne slovesnosti za pokojnim kolegom in prijateljem Colinom Powllom.

V katedrali in pred njo se je zbralo približno 1400 ljudi. Med njimi tri hčere pokojnice z družinami, kongresniki in senatorji ter tudi tuji politiki in državniki, med njimi predsednica Kosova Vjosa Osmani Sadriu, premier Kosova Albin Kurti in predsednica Gruzije Salome Zurabičvili. Clinton je Madeleine Albright pripisal zasluge za pomoč pri zaustavitvi genocida na Kosovu ter pri zaustavitvi vojne v Bosni in Hercegovini.

"Edino, kar je res pomembno, je to, kakšen svet bomo zapustili svojim vnukom," je Albright povedala Clintonu na njunem zadnjem pogovoru, kjer je izražala skrb zaradi ruske invazije v Ukrajini. "Tega pogovora ne bom nikoli pozabil, ker je bil tako izjemno Madeleine," je na slovesnosti dejal nekdanji predsednik ZDA, ki je obujal spomine na prijetne dogodke iz njenega življenja, kot je bilo plesanje tanga na obisku Latinske Amerike.

Čeprav judovskega rodu, je odraščala kot katoličanka, po srednji šoli ji je štipendija omogočila študij političnih ved na zasebni ženski univerzi Wellesley v Massachusettsu. Študij je nadaljevala na univerzah Georgetown in Columbia. Konec šestdesetih let se je z družino preselila v Washington, kjer se je prvič neposredno vključila v politiko.

Albright je bila vodja ameriške diplomacije med letoma 1997 in 2001 v administraciji demokratskega predsednika Billa Clintona, od leta 1993 do leta 1997 pa je bila veleposlanica ZDA v ZN-u. Šele leta 1997 naj bi izvedela, da so njeni stari starši umrli v holokavstu.

Na položaju državne sekretarke in prej se je zavzemala za večji vpliv zveze Nato, si prizadevala za posredovanje zavezništva na Balkanu, da bi ustavili genocid in etnično čiščenje, si prizadevala za zmanjšanje širjenja jedrskega orožja ter se zavzemala za človekove pravice in demokracijo po vsem svetu.

"Včasih je bil edini način, da je ženska lahko zares izrazila svoje zunanjepolitično mnenje, ta, da se je poročila z diplomatom in nato polila čaj v naročje žaljivega veleposlanika," je nekoč dejala Albright. "Danes so ženske vključene v vse vidike svetovnih zadev," je dejala. Albright je slovela po svoji ljubezni do brošk, s katerimi je ves čas svoje diplomatske in politične kariere krasila kostime.

Po odhodu s položaja je še naprej vodila ustanove, javno nastopala in politično zagovarjala svoje interese. Leta 2018 je izdala knjigo Fašizem: opozorilo, v kateri je opozorila na naraščanje avtoritarizma po svetu.

Predsednik Obama ji je leta 2012 izročil predsedniško medaljo svobode, kar je najvišje civilno priznanje v ZDA. Njeno življenje je opredelil kot navdih za vse Američane.

Predsednik Borut Pahor je ob njeni smrti na Twitterju zapisal, da se je Madeleine Albright poslovila na predvečer 30. obletnice diplomatskih odnosov med Slovenijo in ZDA. "Zapomnili si jo bomo kot Sloveniji naklonjeno diplomatko," je dodal.

Slovensko zunanje ministrstvo pa je tvitnilo, da je bila Albright "s svojim življenjem, profesionalizmom ter zavzemanjem za mir, svobodo in demokracijo navdih in za seboj pušča trajno dediščino". Dodali so, da je pomembno prispevala k slovensko-ameriškim odnosom.