Znanstvenik, ki je zaslovel s svojimi prispevki na področju kvantne težnosti ter poljudnoznanstvenimi objavami, je bil znan kot ateist. Kljub temu so njegovi otroci Lucy, Robert in Tim za pogrebno slovesnost izbrali cerkev prestižne univerze v Cambridgeu.

"Naš oče je živel in delal v Cambridgeu več kot 50 let. Bil je nepogrešljiv in zelo priznan del te univerze in tega mesta. Njegovo življenje in delo sta imela različen pomen za različne ljudi, tako verne kot neverne. Zato bo slovesnost vključujoča in tradicionalna, s čimer bo odražala širino in raznolikost njegovega življenja," so sporočili.

Na slovesnost je bilo povabljenih okoli 500 njegovih svojcev, prijateljev in sodelavcev, več sto ljudi pa se je zbralo pred cerkvijo. Večji spominski dogodek je načrtovan 15. junija v Westminstrski opatiji v Londonu, kjer bodo njegove posmrtne ostanke položili v grob v bližini poslednjega kraja počitka drugega slovitega fizika, Isaaca Newtona.

Med govorci na današnji slovesnosti so napovedani igralec Eddie Redmayne, ki je upodobil Hawkinga v biografskem filmu Teorija vsega (The Theory of Everything), znanstvenikov starejši sin Robert, nekdanji študent Fay Dowker in astronom Martin Rees. Cerkveni zvonovi so ob prihodu krste v cerkev zadoneli 76-krat, po enkrat za vsako leto njegovega življenja.

Hawking se je rodil na 300. obletnico smrti očeta moderne znanosti Galilea Galileja, 8. januarja 1942 v Oxfordu, kjer je na tamkajšnji univerzi končal študij fizike. Iz kozmologije je doktoriral na univerzi Cambridge. V svetu je zaslovel s svojimi prispevki na področju kvantne težnosti, posebno glede črnih lukenj, ter poljudnoznanstvenimi objavami, v katerih je objavljal svoje teorije o vesolju.

Njegovo najbolj priljubljeno in prodajano delo je Kratka zgodovina časa iz leta 1988, svetovna uspešnica, s katero je dosegel svetovno slavo. Življenje je posvetil odkrivanju skrivnosti vesolja.

Zaradi redke bolezni prikovan na voziček
V svojih 20. letih je Hawking zbolel za amiotrofično lateralno sklerozo (ALS), redko neozdravljivo nevrodegenerativno boleznijo, ki prizadene živčne celice v možganih in hrbtenjači, ki nadzirajo hotene gibe. Kljub napovedim, da bo živel le nekaj let, saj bolezen praviloma napreduje neustavljivo in hitro, je dočakal visoko starost.

Zaradi bolezni je bil sicer negiben in prikovan na invalidski voziček. Pozneje je izgubil tudi sposobnost govora in se je z okolico sporazumeval z računalniškim sintetizatorjem glasu.

14. marca je na svojem domu v Cambridgeu umrl v 76. letu starosti.