Petkovo odločitev ameriškega sodišča, da ga izpusti iz hišnega pripora, je Strauss-Kahn proslavil s svojo ženo Anne Sinclair v romantični italijanski restavraciji na Manhattnu.
Za večerjo, ki jo je paru streglo sedem natakarjev, je odštel 700 dolarjev, poroča New York Times. Njegova žena naj bi se stalno smehljala, videti sta bila vesela in nasmejana, je par opisala ena izmed gostij restavracije.

Ob tem je New York Times objavil tudi podrobnosti telefonskega pogovora, ki ga je imela sobarica po prijavi posilstva v hotelu v New Yorku. Do pogovora, v katerem sobarica razlaga, da "ima on veliko denarja, ona pa ve, kaj dela", so preiskovalci prišli šele pred nekaj dnevi, zato so podvomili o verodostojnosti zgodbe 32-letne Gvinejke, ki je obtožila nekdanjega direktorja IMF-a.
Ni želel plačati za oralni seks?
Drugi newyorški časnik, New York Post, pa, sklicujoč se na vire iz obrambe Straussa -Kahna, trdi celo, da je dotična sobarica delala kot prostitutka, ki je svoje usluge nudila premožnejšim strankam. Ob tem navaja tudi, da so ji kozmetične in frizerske usluge plačevali ljudje, s katerim ni bila v sorodu, in da je imela na svojih računih vsote, ki jih pač ne bi mogla zaslužiti kot sobarica.
Poleg tega ameriški mediji objavljajo tudi, da je sobarica v nasprotju s svojimi trditvami policiji prav dobro vedela, kdo bogati obiskovalec hotela je, in se spustila v oralni seks z njim. Nato naj bi od Francoza zahtevala, da ji plača, kar pa je on zavrnil.
Kdo se je želel znebiti Straussa - Kahna?
Mediji, predvsem francoski, pa se zdaj pospešeno sprašujejo, ali za vso afero stoji zarota proti Straussu - Kahnu, katere namen je izključiti nekdanjega prvega moža IMF-a iz predsedniške tekme.
Po prvem scenariju, ki ga lahko te dni preberemo v medijih, lahko krivce izsledimo v Washingtonu, kjer naj bi v hodnikih Bele hiše, State Departmenta in ministrstva za finance enoglasno ugotovili, da skuša "ta Francoz" izvesti radikalne spremembe v delu mednarodnih finančnih institucij, predvsem v strukturi vpliva na vodenje njihove politike.

Strauss-Kahn je zares pred časom najavil dvig socialne občutljivosti IMF-a in krepitev vpliva močnih gospodarstev v razvoju v procesu sklepanja odločitev. Večni in nezlomljivi vladajoči kvartet - ZDA, VB, Nemčija in Francija - bi moral biti v prihodnje okrepljen s Kitajsko, Indijo, Brazilijo in Rusijo. Zavezniki naj bi, vedoč za njegovo šibkost do žensk, sklenili sporazum o tem, kako bi se Straussa - Kahna znebili. Gvinejska sobarica dvomljivega slovesa je bila najenostavnejša rešitev. Strokovnjaki pa pri tem scenariju dvomijo, da bi bila glavna sodelavka v zaroti tako slabo pripravljena.
Najresnejši rival Sarkozyju?
Drugi scenarij naj bi bil spisan v Elizejski palači. Idejna avtorja - francoski predsednik Nicolas Sarkozy in njegova žena Carla Bruni - sta v Straussu - Kahnu videla edino resno grožnjo podaljšanju Sarkozyjevega mandata. To so pokazale tudi ankete priljubljenosti med volivci. Afera s plačano ljubico v Franciji (ali kjer koli drugje v Evropi) ne bi bila dovolj močna diskreditacija. Dokazano posilstvo pa bi zrušilo celo Berlusconija.
Američani bi bili lahko - ali pa tudi ne - v to zgodbo dejavno vpleteni. Najboljši zaveznik je namreč občutljivost ameriškega pravosodja za spolne delikte. Se pa pri tem scenariju poraja vprašanje, ali bi se francoski prvi par res spustil v tako tvegano in kaznivo dejanje.