Avstralska policija je v Melbournu prijela četverico, ki naj bi načrtovala teroristični napad na eno izmed vojaških oporišč v državi in za katero se sumi, da je povezana s skrajno somalijsko islamsko skupino Al Šabab, ki se že nekaj let bojuje za prevlado v tej nemirni afriški državi, v kateri že dve desetletji ni bilo delujoče vlade.

Al Šabab v arabščini pomeni "mladost" in gibanje je res mlado, saj je dejavno šele nekaj let. Oblikovalo se je proti koncu leta 2006, ko se je skupina skrajnežev odcepila od Zveze islamskih sodišč, kjer so predstavljali njeno vojaško krilo. Zveza islamskih sodišč je za pol leta prevzela nadzor v Somaliji, preden so jo proti koncu leta 2006 odstavile etiopske sile ob ameriški podpori.

Bin Laden podprl "brate v orožju"
Že od začetka se je Al Šabab v svoji ideologiji in metodah navdihoval pri teroristični mreži Al Kaida, katere vodja Osama bin Laden in njegova desna roka Ajman Al Zavahiri sta jim v svojih zvočnih posnetkih že večkrat izrazila polno podporo, čeprav ni dokazov o nekih konkretnih povezavah, razen pri posameznih članih, ki so se urili v Afganistanu, in do zdajšnega primera v Avstraliji skupina ni bila povezana s terorističnimi aktivnostmi po svetu. Na ameriškem seznamu terorističnih organizacij se je skupina znašla leta 2008.

Al Šabab naj bi imel v svojih vrstah nekaj tisoč članov, od katerih večina pripada somalijskemu klanu Havije, ki naseljuje predvsem južni in osrednji del države. Tuje obveščevalne službe trdijo, da so se skupini pridružili tudi tuji bojevniki iz vrst somalijske diaspore v zahodnih državah.

Domačini v negotovosti
Kot pri drugih skupinah islamskih skrajnežev po svetu je tudi pri Al Šababu cilj zelo jasen. Vzpostaviti državo v skladu s strogimi zakoni islamskega šeriatskega prava. A večino Somalijcev to pušča v dvomu.

Po eni strani so prebivalci zadovoljni, ker na območjih pod nadzorom skrajnežev vladata sorazmerna red in mir, po drugi strani pa se kot pretežno zmerni muslimani zgražajo nad krutimi metodami izvajanja šeriatskih zakonov, kot so javne usmrtitve ali javno sekanje rok roparjem.

Na čelu skupine je uradno Šejk Moktar Abu Zbejr, vendar naj bi bila po mnenju poznavalcev vodenje in organizacija akcij v rokah ozkega jedra starejših članov. Skupina naj bi bila razdeljena na tri ali štiri regionalne veje, ki naj bi delovale neodvisno in se celo pogosto zapletale v medsebojne napetosti.

Po mnenju nekaterih strokovnjakov naj bi v skupini vladala globoka razdeljenost glede klanske pripadnosti, vodenja, taktike in ideologije, kar je šibka točka, ki bi jo lahko izkoristila šibka začasna osrednja vlada in tako osamila ter uničiča najbolj skrajno jedro skrajnežev.