Praznik se je začel s proslavljanjem Titovega rojstnega dne, kasnje pa je dobil veliko večje razsežnosti. Tito se je sicer rodil 7. maja 1892, a so mu kasneje še v njegovi mladosti v dokumente zapisali, da je bil rojen 25. maja, česar pa potem ni več spreminjal.

Štafeta mladosti je v praznik prerasla iz Titove štafete. Začelo se je, ko so 25. maja 1945 Titu za rojstni dan prvi čestitali delavci iz tovarne orožja iz Kragujevca. Delegati podjetja so mu štafeto takrat prinesli v Zagreb, leta zatem pa je prvi mož nekdanjega SFRJ-ja štafete in čestitke sprejemal na svojem Belem dvorcu v Beogradu.

Tito praznuje z mladimi
Leta 1956 je taka prireditev potekala še zadnjič, naslednje leto pa so na željo Tita njegov rojstni dan razglasili za praznik vseh mladih – Dan mladosti. Tako je bil za ta dan razglašen državni praznik, vrhunec pa je dosegel na napolnjenem stadionu JLA v Beogradu, na katerem je posebej izbrani kandidat Titu predal štafeto, ki je prepotovala celotno državo. Temu je vsako leto sledil Titov nagovor.

Prvih 12 let proslavljanja tega praznika je zaznamovalo 877.000 pretečenih kilometrov in več kot 20.000 štafetnih palic. Te so bile največkrat narejene iz lesa ali železa, prav vse pa so imele na vrhu zvezdo oziroma baklo. Njihovi avtorji so bili anonimni, nosili pa so jo posebej izbrani pridni učenci. O štafeti in proslavah, ki so jo spremljali, so v prvih letih redno poročali na radiu, kasneje pa tudi na televiziji.

Tudi Slovenci predajali štafeto
Prvi je štafeto Brozu predal Mika Tripalo, ki je bil takrat predsednik centralnega mladinskega komiteja. Kasneje so štafeto predajali različni predstavniki mladine, med njimi tudi Slovenci: Stanka Gorišek iz Celja in znani slovenski gimnastik Miro Cerar, Vojko Mahnič iz Izole in vojaški pilot Mirko Anžel.

Zadnja je štafeto Titu leta 1979 predala študentka iz Prištine Sanija Hiseni. Ta je ob predaji Titu povedala, da živimo v državi, ki je ne more nihče zlomiti in mu čestitala za njegov 87. rojstni dan. Tito je naslednje leto umrl 4. maja.

Zaton štafete in njena ukinitev
Tudi po njegovi smrti se je mladinski praznik obdržal, a le za nekaj let. Zadnja štafeta je leta 1987 doživela polom, ko so avtorji ljubljanskega ateljeja Novi kolektivizem ponudili svoj koncept za štafeto. Ta je bil najprej s strani žirije sprejet, ko pa je v javnost prišlo ozadje, je nastal pravi škandal. JLA je nato besno izbral nek drug koncept, s tem polomom pa je bilo praznovanje Dneva mladosti v tej obliki tudi končano.

Novi kolektivizem je izdelal plakat, ki je bil praktično natančna kopija plakata iz leta 1930, ki ga je za nemške naciste izdelal Richard Klein. V ateljeju so odstranili le nacistične simbole in jih nadomestili s komunističnimi. O tem je odločalo tudi sodišče, ki pa je na koncu presodilo, da je za obsodbo premalo dokazov.

Od leta 1981 pa do leta 1987, ko se je praznik imenoval po Titu - Tito, je štafeto, prav tako na stadionu JLA, sprejemal predsednik državne mladinske organizacije. V letu 1988 pa je mladinska organizacija praznovanje v tej obliki ukinila.

Praznovanje še živi, a v manjšem obsegu
Praznovanja štafete mladosti so v nekaterih nekdanjih republikah SFRJ-ja še vedno zelo pestra. Posebno slavje Titovi privrženci vsako leto na ta dan pripravijo v Titovem rojstnem Kumrovcu, praznika pa se pogosto spominjajo tudi v BiH-u, Črni gori in Makedoniji.

Iz Beograda poročajo, da je Hišo cvetja, kjer je Tito pokopan, obiskalo več sto ljudi, med njimi tudi predstavniki različnih delegacij. Prvi venec, ki so ga položili na Titov grob, je bil od njegove soproge Jovanke.

A.L./M.R.