Hrvaška premierka je možnost ponovnega srečanja voditeljev treh držav omenila po srečanju s srbskim predsednikom Borisom Tadićem, ki se mudi na dvodnevnem obisku na Hrvaškem.

Kosorjeva je spomnila, da so se marca letos na Ptuju v okviru trilaterale prvič sešli s Tadićem in slovenskim premierjem Borutom Pahorjem. Kot primer odličnega sodelovanja je omenila skupno železniško podjetje, ki so ga ustanovili za lažji in hitrejši pretok blaga prek desetega evropskega koridorja.

Tadić tokrat na službenem obisku
Tadić je že drugič v enem mesecu obiskal Hrvaško, kjer sta se najprej s predsednikim Ivom Josipovićem največ pogovarjala o usodi izginulih ljudi, vprašanje medsebojne tožbe za genocid pa sta prepustila obema vladama.

Srbski predsednik je Hrvaško obiskal že na začetku novembra, ko se je poklonil žrtvam v Vukovarju in se opravičil za zločin, ki so ga zagrešili srbski vojaki. Tokrat se je v sosednji državi mudil na službenem obisku, s hrvaškim predsednikom pa sta se pogovarjala o vrsti še nerešenih vprašanj, a skupaj ugotovila, da se odnosi med državama izboljšujejo.

Tadić in Josipović sta največ časa namenila pogovorom o pogrešanih ljudeh in se strinjala, da mora biti reševanje tega vprašanja prednostna naloga v dvostranskih odnosih, saj brez tega ne bo popolne sprave in sodelovanja med narodoma.

Vprašanje iskanja pogrešanih umrlih ljudi je civilizacijska zahteva in vsi imamo obveznost skleniti omenjen proces, je dejal Josipović in dodal, da je treba odpreti vse arhive, jih preučiti ter vzpostaviti boljše sodelovanje med policijama obeh držav, ko gre za iskanje pogrešanih oseb.

Hkrati je hrvaški predsednik tudi državljane pozval, naj pomagajo pri reševanju vprašanja pogrešanih, ker "ni več strahu pred maščevanjem".

"Usoda pogrešanih je osnovno, osrednje vprašanje. Hrvaška in Srbija bosta storili vse, da ga bosta uredili in tako pokazali, da skrbita za žrtve vojne in tiste, ki so ostali za njimi," je dejal Tadić.

Begunci niso politično, ampak tehnično vprašanje
Josipović vidi velik napredek v meddržavnih odnosih in še posebej je zadovoljen zaradi načelnega dogovora o trajni rešitvi vprašanja vrnitve beguncev, ki po njegovem prepričanju ni več politično, ampak tehnično vprašanje.

"Vsi, ki se želijo vrniti, se bodo vrnili na Hrvaško. Tisti, ki si želijo ostati v Srbiji, bodo prejeli sredstva iz donatorskih skladov, da bi rešili svoje stanovanjsko vprašanje," je povedal hrvaški predsednik.

Po besedah Josipovića ostaja med državama še nekaj nerešenih vprašanj, kot sta meja in urejanje nasledstva nekdanje Jugoslavije, sam pa upa, da bodo na kakšnem izmed prihodnjih srečanj javnost obvestili o premikih na teh področjih.

O perečem vprašanju medsebojnih tožb za genocid je Tadić dejal, da gre za zadevo, ki je v pristojnosti vlad. "Srbija ne vztraja pri umiku tožb, temveč meni, da je racionalneje urediti spor z dvostranskim sporazumom," je poudaril in ponovil, da je treba tudi ob morebitnem umiku tožb kaznovati vse odgovorne za zločine.

Medsebojna podpora
Po srečanju z Josipovićem se je Tadić pogovarjal še s Kosorjevo in po pogovorih izrazil absolutno podporo čimprejšnjemu vstopu Hrvaške v EU. Ob tem je poudaril, da želi zavreči "govorice, da je v interesu Srbije zaustaviti Hrvaško na tej poti". Kosorjeva mu je odvrnila, da tudi Zagreb močno podpira evropsko pot Srbije.