Meddržavno sodišče v Haagu je razsodilo, da odgovornosti za genocid nad bosanskimi muslimani v Srebrenici leta 1995 ne morejo pripisati državnim organom Srbije. Sodišče je sicer priznalo, da se je v Srebrenici zgodil genocid in da Srbija ni storila vsega, kar bi lahko, da bi ta genocid preprečila, a neposredno Srbija ni odgovorna.

O odločitvi Meddržavnega sodišča v Haagu in o neposrednem vplivu razsodbe na Srbijo, Bosno in Hercegovino ter odnose med državama smo se pogovarjali z Zijadom Bećirovićem, direktorjem Mednarodnega inštituta za bližnjevzhodne in balkanske študije (IFIMES).

Ste pričakovali takšno sodbo Meddržavnega sodišča v Haagu, ki je danes Srbijo oprostilo neposredne krivde za genocid v BiH-u?

Očitno je, da Meddržavno sodišče v Haagu ni v celoti upoštevalo dejanskih okoliščin in dejstev, ki dokazujejo, kaj se je dejansko zgodilo v Bosni in Hercegovini. Režim v Beogradu je na svoj način prikrival pravne dokaze, a kljub temu pravi dokazi ležijo v množičnih grobiščih v BiH-u, na Hrvaškem, Kosovu in celo v Sloveniji. Hkrati je Meddržavno sodišče v Haagu ugotovilo, da Srbija ni preprečila genocida in da ni aretirala glavnih obtožencev za genocid. S sodbo je potrjen genocid v Srebrenici, ki je pripisan oblastem Republike Srbske, ki v tem obdobju še ni obstajala. Nastala je namreč po podpisu daytonskega mirovnega sporazuma decembra 1995, genocid pa se je zgodil julija 1995 in je neposredno povezan z oblastmi Zvezne Republike Jugoslavije.

Srbija se je na neki način "izognila" roki pravice, a večinsko mnenje v svetu kaže na to, da sta Srbija in Črna gora bili neposredno vpleteni in odgovorni za dogajanja v Bosni in Hercegovini. Menim, da se je Meddržavno sodišče v Haagu za takšno sodbo odločilo zaradi raznih pritiskov, upoštevajoč dejstvo, da Balkan ni več v ospredju ameriške zunanje politike in da bi objava sodbe, ki bi v celoti ugodila zahtevku Bosne in Hercegovine, dodatno destabilizirala dogajanja v regiji.

Osebno nisem takšnega mnenja, ker menim, da mora biti pravici prej ali slej zadoščeno in da lahko boljšo prihodnost v regiji Balkana gradimo na podlagi pravičnosti. Ta sodba kaže odnos mednarodne skupnosti do zločinov, kar je skrb vzbujajoče in odpira pot drugim državam, da lahko izvršijo zločin, kot je Srbija naredila v Bosni in Hercegovini. Srbija mora doživeti katarzo, ki je s takšnimi sodbami zagotovo ne bo.

Kakšne posledice bo imela sodba za sami vpleteni državi oz. države in za odnose med državama (BiH in Srbijo)?

Sodba bo vsekakor vplivala na nadaljnje odnose med državama, saj bo vsaka stran tožbo tolmačila na svoj način, kar bo občasno oviralo sosedske odnose. Trenutna oblast v Beogradu z Vojislavom Koštunico na čelu ne bo aretirala ne Ratka Mladića ne Radovana Karadžića, tako da bo to še naprej kamen spotike med Srbijo in mednarodno skupnostjo. Na podlagi sodbe bi morala Srbija sprožiti določena politična dejanja, za katera v srbski politični eliti ni soglasja, saj bi namreč Srbija tako vsaj simbolično odpravila posledice svoje vpletenosti v vojno v BiH-u oz. da ni preprečila genocida.

Kako vidite vlogo Črne gore pri genocidu?

Z razpadom skupnosti Srbije in Črne gore je Srbija postala pravni dedič nekdanje državne skupnosti, kar pomeni, da Črna gora ni več subjekt v omenjeni tožbi. Vendar pa se Črna gora in predvsem režim Mila Đukanovića, ki je uradno ali neuradno še vedno na oblasti v državi, ne more popolnoma izogniti odgovornosti. Tako BiH kot Hrvaška morata vztrajati na odgovornosti takratnega črnogorskega režima za množične žrtve.