Kot so zapisali na ministrstvu za zunanje zadeve, je smrtna kazen, ki ji Slovenija odločno nasprotuje, nečloveška, okrutna, ponižujoča in dokončna oblika kaznovanja.

V ospredju letošnjega dneva boja proti smrtni kazni so ženske, ki so bile obsojene na smrt ali usmrčene in tiste, ki jim je bila smrtna kazen odpravljena ali so bile oproščene. Kot spominjajo na MZZ-ju, so v nekaterih državah ženske zaradi spola podvržene diskriminatorni obravnavi in so zato v ranljivejšem položaju v primerjavi z moškimi. "Slovenija se zavzema za odpravo smrtne kazni, saj je to oblika kaznovanja, ki nima dokazanega pozitivnega učinka na preprečevanje kaznivih dejanj in ne prinaša zadoščenja žrtvam oziroma svojcem žrtev," so zapisali na MZZ-ju.

Slovenija pozdravlja krepitev prizadevanj proti smrtni kazni in poziva Belorusijo kot edino evropsko državo, ki še vedno izvaja smrtno kazen, da uvede uradni moratorij za usmrtitve kot prvi korak k odpravi smrtne kazni.

Slovenija tudi poziva vse države, ki še niso ratificirale drugega fakultativnega protokola k Mednarodnemu paktu o državljanskih in političnih pravicah, katerega cilj je odprava smrtne kazni, da to storijo.

Francosko predsedovanje Svetu EU-ja bo izvedlo kampanjo za popolno ukinitev

Francoski predsednik Emmanuel Macron je v soboto napovedal, da bo Francija kot del predsedovanja Svetu EU-ja v prvi polovici prihodnjega leta začela kampanjo za ukinitev smrtne kazni po vsem svetu. Kot je dejal v govoru ob 40. obletnici ukinitve smrtne kazni v Franciji, bodo v ta namen v Parizu organizirali konferenco, na kateri bodo sodelovali pripadniki civilne družbe iz držav, kjer še izvajajo smrtno kazen oz. kjer je suspendirana. Z drugimi državami članicami si bo Francija prizadevala tudi za sprejetje resolucije Združenih narodov, v skladu s katero bi morale države vsako leto poročati, koliko smrtnih kazni so izrekle in koliko so jih izvedle.

V Iranu, Egiptu, Iraku in Savdski Arabiji 88 odstotkov vseh smrtnih kazni

Kot poroča Al Džazira, ki navaja poročilo Amnesty Internationala za lani, sta dve tretjini držav doslej že ukinili smrtno kazen. 108 držav jo je v celoti, 28 držav jo je ukinilo v praksi, saj že 10 let niso usmrtile nikogar, v 55 državah pa jo še poznajo.

Lani je bilo usmrčenih najmanj 483 ljudi, kar je po navedbah AI-ja najmanj v zadnjem desetletju. V primerjavi z letom 2019 se je število izvedenih smrtnih kazni zmanjšalo za 26 odstotkov, v primerjavi z letom 2015, ko je bilo usmrčenih 1634 ljudi, pa za 70 odstotkov.

V štirih državah, Iranu, Egiptu, Iraku in Savdski Arabiji, so izvedli 88 odstotkov vseh smrtnih kazni. V Iranu najmanj 246, v Egiptu najmanj 107, v Iraku najmanj 45 in v Savdski Arabiji 27, navaja Al Džazira.

Med najmanj 483 usmrčenimi je bilo 16 žensk.

Glede metod izvršitve smrtne kazni jih prednjači pet: obešanje in streljanje uporablja 15 držav, v ZDA je najpogostejša smrtna injekcija, v nekaterih drugih državah pa izvajajo smrtno kazen tudi z električnim stolom, v Savdski Arabiji je največ obglavitev.