Ne glede na to, ali je šlo za državljanske pravice, vohunstvo, umore ali napade 11. septembra 2001, je FBI igral eno najpomembnejših, a hkrati najspornejših vlog v ameriški zgodovini. Odkar so ga pred stotimi leti ustanovili, se je ameriški Zvezni preiskovalni urad od urada s 34 agenti spremenil v mogočno silo z več kot 30.000 zaposlenimi, ki delajo v 500 pisarnah v ZDA in v 50 na tujem ter imajo pet milijard dolarjev letnega proračuna. Rešili so številne primere, njihovi neuspehi in porazi pa ostajajo črna pika v ameriški zgodovini.

V svoji zgodovini je FBI zaprl številne največje zločince v ZDA in v tujini, s preiskovanjem vseh vrst zločinov je pridobil svojevrstno moč, po 11. septembru 2001 pa je močnejši kot kadar koli. Za nekatere je moto zveznega urada "lojalnost, pogum, celovitost" postal celo motiv nacionalne varnosti, za druge pa FBI ni urad, ki bi varoval pravice državljanov, ampak urad, ki vse bolj omejuje človekovo svobodo.

Urad nastal pod Napoleonovim ukazom
26. julija 1908 je FBI ustanovil ameriški državni tožilec Charles Bonaparte iz Baltimora, daljnji potomec Napoleona Bonaparteja. Menil je namreč, da ZDA nujno potrebujejo skupino detektivov, ki bodo preiskovali zločine za ameriško pravosodno ministrstvo. "Takrat je imel FBI le nekaj nalog - od preiskovanja zveznih zločinov do kriminala belih ovratnikov in odgovornosti za državno varnost," je povedal John Fox, zgodovinar zveznega urada.

"Sčasoma so se naloge FBI-ja množile, saj je bilo vedno več kršitev zveznega prava, naša jurisdikcija pa se je povečala. S prvo in drugo svetovno vojno se je povečala tudi ogroženost nacionalne varnosti, kar je prav tako pripomoglo k širitvi nalog in pooblastil Zveznega preiskovalnega urada," je še povedal Fox.

Preboj v 30. letih prejšnjega stoletja
Ljudje so na FBI postali pozorni predvsem v 30. letih prejšnjega stoletja, ko je ZDA zaradi hude gospodarske krize zajel val kriminala in nasilja, ki sta ga poosebljala kriminalca John Dillinger in Machine Gun Kelly. Takrat je FBI z aretacijo Dillingerja pridobil velik ugled med Američani, v tem času pa so agenti FBI-ja dobili nadimke "G Men", ki zveznim agentom pripadajo še danes.

Največjo širitev je FBI doživel med drugo svetovno vojno, saj se je iz agencije z nekaj sto agenti razširil v urad, kjer je bilo zaposlenih skoraj 13.000 agentov in drugih uslužbencev. Takrat je FBI razrešil tudi enega najodmevnejših primerov, saj je preprečil namene osmih nacistov, ki so se pretihotapili v ZDA, da bi državo namerno oškodovali.

Po vojni ugled FBI-ja naraščal
Po drugi svetovni vojni se je FBI še širil, visok pa je ostal tudi njegov ugled. K temu so pripomogli tudi filmi in nadaljevanke, ki so temeljili na FBI-jevih primerih in postali velike uspešnice. Eden izmed takih primerov je tudi film z naslovom "Mississippi Burning", ki je temeljil na vlogi, ki jo je imel FBI pri aretaciji članov kukluksklana, ki so ubili tri borce za človekove pravice v napadu na Oklahoma City. Velik uspeh FBI-ja je bila tudi izsleditev Ramzija Yousefa, ki je bil odgovoren za bombne napade na Svetovni trgovinski center leta 1993.

Velik uspeh - seznam najbolj iskanih zločincev
Svoj ugled lahko po mnenju analitikov in strokovnjakov FBI pripiše svoji zgodovini, sposobnosti, da gre v korak s časom, in vsem primerom, ki so jih agenti rešili. Ena od pomembnejših potez FBI-ja, ki jo z velikim veseljem uporabljajo še danes, sega v 50. leta prejšnjega stoletja, ko so oblikovali seznam desetih najbolj iskanih in želenih zločincev na svetu. Od takrat se je na listi znašlo že več kot 400 ljudi, približno 95 zločincev pa so aretirali. Številka ena na seznamu najbolj želenih je že deset let Osama bin Laden, ki pa na seznam ni prišel po napadu na ZDA 11. septembra 2001, ampak je tam že od leta 1998, ko je organiziral napad na ameriški veleposlaništvi v Keniji in Tanzaniji.

Hoover - ponos in sramota FBI-ja
FBI si je svoj ugled pridobil tudi z J. Edgarjem Hooverjem, človekom, ki je Zvezni preiskovalni urad vodil skoraj 50 let, tudi med drugo svetovno vojno in pestrim gibanjem za državljanske pravice. Vendar pa Hooverjeve poteze niso bile vedno pozitivne. Velika črna pika za FBI je bila Hooverjeva odločitev, da med svoje agente ne bo sprejemal temnopoltih ljudi, preganjal pa je številne temnopolte borce za človekove pravice, med njimi tudi Martina Luthra Kinga.

FBI - ni vse zlato, kar se sveti
Eden večjih porazov za FBI je bil še škandal Watergate. Ko je ta izbruhnil, se je FBI znašel v primežu izvršne, zakonodajne in sodne oblasti, več kot 30 let pa Američani niso vedeli, da je bil glavni vir informacij za novinarja časopisa Washington Post Boba Woodwarda in Carla Bernsteina prav Mark Felt, nekdanji drugi človek FBI-ja.

Fox je povedal, da je bil eden največjih porazov FBI-ja tudi nezmožnost ujeti Teapota Domeja v 20. letih prejšnjega stoletja. "Primer ni tako zelo poznan, a je pomenil velik poraz FBI-ja, saj mu ni uspelo prijeti enega največjih prevarantov," je povedal zgodovinar Fox. Poleg tega za velik poraz FBI-ja velja tudi nezmožnost preprečiti napad na Svetovni trgovinski center in Pentagon 11. septembra leta 2001.

"Američani nam morajo zaupati," je dejal specialni agent Robert Casey iz FBI-jeve Dallaške pisarne, kjer so si z iskanjem zločincev Bonnie in Clydea, atentatom na Johna F. Kennedyja in neuspelim primerom proti organizaciji, ki je sponzorirala terorizem Holy Land Foundation, pridobili poseben ugled. "Lahko bi vas varovali zelo, zelo dobro, a nam to onemogočajo pravila v ustavi, Listini pravic in smernicah državnega tožilstva," je še povedal Casey.

Uspešno naprej?
Kljub vsem FBI-jevim dejanjem, pozitivnim in negativnim, Fox ostaja optimist: "Ušteli smo se, naredili smo nekaj napak. Vendar se iz teh napak lahko učimo in uspešno delujemo še naslednjih sto let."

B. T.