"Moramo biti pripravljeni plačati ceno za mir. Več denarja, močnejša je naša obramba, učinkovitejše je naše odvračanje, večja je naša varnost," je dejal Stoltenberg, ki je Nato vodil od leta 2014 in bo 1. oktobra vodenje severnoatlantskega zavezništva predal nekdanjemu nizozemskemu premierju Marku Rutteju.

Stoltenberg je glede pravične razdelitve finančnega bremena pozdravil to, da naj bi 23 od 32 članic zavezništva letos doseglo dvoodstotni prag porabe za obrambo. "Dobra novica je, da smo izpolnili obljubo, ki smo jo dali pred desetimi leti," je povedal prvi mož zavezništva, za katerega pa je slaba novica, da dva odstotka BDP-ja za obrambo ne zadostujeta več za varnost zaveznic.

V poslovilnem govoru je zaveznice posvaril pred izolacionizmom, saj se po njegovem mnenju osredotočenost na kratkovidne nacionalne interese namesto na dolgoročno sodelovanje ne bo obnesla.

"Na obeh straneh Atlantika slišimo glasove, ki pozivajo Ameriko in Evropo k ločitvi. Osredotočenost na kratkovidne nacionalne interese namesto na dolgoročno sodelovanje se ne bo obnesla," je v govoru dejal Stoltenberg, rekoč, da izolacionizem ne bo nikogar obvaroval pred nevarnostjo.

"Vlaganje v čezatlantski odnos je edina zmagovalna pot naprej," je poudaril in dodal, da se morajo Evropejci zavedati, da Evropa brez Nata ne more biti varna, zavezništvo pa je pomembno tudi za Severno Ameriko. Kot je povedal, je najpomembnejša lekcija desetletnega vodenja Nata to, da vezi med Evropo in Severno Ameriko ne smemo imeti za samoumevno.

Ena od lekcij je še, da je svoboda pomembnejša od svobodne trgovine, pri čemer je spomnil na odvisnost številnih zaveznic od ruskega plina in posvaril pred podobno napako v odnosih s Kitajsko.

"Tretja lekcija pa je, da je vojaška moč predpogoj za dialog," je poudaril. Članice Nata je zato pozval, naj Kijevu zagotovijo močno pogajalsko izhodišče za takrat, ko bo nastopil čas za pogovore z Rusijo.

"Vsak prihodnji mirovni sporazum mora biti podprt z močno in trajno vojaško podporo," je dejal Stoltenberg, ki meni, da se bo k dialogu z Moskvo na neki točki treba vrniti.

Natova vrata odprta Ukrajini

Glede na zaveze z zadnjega vrha Nata v ZDA bodo zaveznice prihodnje leto Ukrajini namenile za najmanj 40 milijard evrov vojaške pomoči, usklajevanje katere je prevzelo zavezništvo. Kijevu so takrat zagotovili tudi, da je pot Ukrajine v Nato nepovratna. Odhajajoči generalni sekretar je danes ponovil, da so Natova vrata za Ukrajino odprta.

V svojem poslovilnem nagovoru se je prav tako spomnil vojaške operacije v Afganistanu, iz katere se je naučil, da ima tudi vojaška moč svoje meje. Zato je treba v prihodnje jasno določiti namen morebitne vojaške operacije zavezništva zunaj njegovega ozemlja, Nato pa mora biti tudi bolj iskren glede tega, kaj zmore in česa ne.

Norveški politik je zagotovil, da bo svojemu nasledniku dal nasvet, če ga bo prosil, vendar pa mu popolnoma zaupa. "Najtežja naloga bo ohraniti 32 zaveznic skupaj," je dejal o prihodnosti zavezništva.

Svojih načrtov za prihodnost še ni želel razkrivati, je pa namignil, da bi se lahko po vrnitvi v domovino lotil pisanja knjige.