Ukrajincem na bojišču ne primanjkuje poguma, temveč streliva, je po zasedanju izjavil Stoltenberg. Prepričan je, da Kijev potrebuje zanesljivo dolgoročno pomoč zaveznic.

"Ukrajinska vojska je s pomočjo zaveznic uspela osvoboditi polovico ozemlja, ki ga je Rusija zasegla med invazijo. Prav tako je Kijevu uspelo rusko črnomorsko floto potisniti nazaj in s tem omogočiti izvoz žita na svetovne trge," je na novinarski konferenci izjavil Stoltenberg in poudaril, da Ukrajina za nadaljnji boj proti agresorju potrebuje okrepljeno podporo zaveznic.

Poudaril je, da so zunanji ministri na zasedanju razpravljali predvsem o načrtu za zagotovitev zanesljive in predvidljive pomoči Ukrajini na dolgi rok, da Kijev ne bi bil odvisen od kratkoročne in prostovoljne pomoči zaveznic. Ministri so razpravljali tudi o krepitvi vloge članic Nata pri usklajevanju pomoči in usposabljanju ukrajinskih vojakov.

Ponovno je tudi pozval ameriški kongres k potrditvi paketa pomoči za Ukrajino v vrednosti 60 milijard dolarjev. "Vsakršno odlašanje z odločitvijo ima posledice na bojišču. Tovrstno odlašanje pa je tudi eden od razlogov za trenutne težave ukrajinske vojske," je še dodal.

Stoltenberg: Ni vprašanje, ali bo Ukrajina postala članica Nata, ampak kdaj

"Ukrajina ima nujne potrebe," je ob današnjem začetku dvodnevnega zasedanja ministrov v Bruslju dejal generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg. "Vsakršna zamuda pri nudenju pomoči ima posledice na bojišču. Zato moramo premakniti dinamiko svoje podpore," je zatrdil.

Stoltenberg je poudaril, da mora Nato spremeniti način podpore Ukrajini v večletne zaveze. Prav tako je poudaril, da ni vprašanje, ali bo Ukrajina postala članica Nata, vprašanje je le, kdaj se bo to zgodilo. Zveza Nato je že večkrat sporočila, da Ukrajina ne more postati članica zavezništva, dokler je v vojni z Rusijo.

Srečanje bo pokazalo, kako daleč so evropske zaveznice Ukrajine pripravljene iti v podporo vojnim prizadevanjem Kijeva, saj sveženj vojaške pomoči Ukrajini v vrednosti približno 60 milijard dolarjev v ameriškem kongresu ostaja na mrtvi točki.

V Natu vse bolj prevladuje mnenje, pravijo diplomati, da je čas za postavitev vojaške pomoči Ukrajini na trajnejšo podlago, za kar je Nato najprimernejši.

Za zdaj brez odločitve o strukturi za nadaljnjo pomoč

Po navedbah diplomatskih virov naj bi ministri razpravljali tudi o 100 milijard evrov vrednem skladu za vojaško podporo Ukrajini, ki ga je predlagal Stoltenberg. Končno odločitev o tem je sicer pričakovati na vrhu Nata v Washingtonu.

V skladu z načrtom bi Nato prevzel večjo vlogo pri koordinaciji pomoči Ukrajini, ki jo zdaj opravlja t. i. skupina Ramstein, poimenovana po ameriškem letalskem oporišču v Nemčiji, kjer se pogosto sestaja, uradno pa je znana kot kontaktna skupina za obrambo Ukrajine. Diplomatski viri so sporočili, da je korak deloma namenjen zaščiti pred morebitnim zmanjšanjem ameriške podpore v primeru izvolitve Donalda Trumpa.

Predlogi Stoltenberga bi dali Natu neposrednejšo vlogo pri usklajevanju dobave orožja, streliva in opreme Ukrajini, pravijo diplomati.

Diplomati so opozorili, da so razprave o predlogu v začetni fazi in da ni jasno, ali bo predlog o znesku 100 milijard sprejet in kako bo financiran. Za odločitve Nata je potrebno soglasje vseh 32 članic zavezništva.

Stoltenberg je po današnjem srečanju dejal, da niso še sprejeli odločitve o strukturi za nadaljnjo pomoč Ukrajini, a so se strinjali, da začnejo načrtovanje.

Razprave se bodo nadaljevale do srečanja v Washingtonu julija.

Stoltenberg govoril z Orbanom

Predlogu o 100-milijardnem skladu nasprotuje Madžarska. Kot je na omrežju X zapisal njen zunanji minister Peter Szijjarto, ne bodo podprli nobenega predloga, ki bi "zavezništvo popeljalo bližje vojni ali ga spremenilo iz obrambne v napadalno koalicijo".

Stoltenberg je medtem dejal, da je govoril z madžarskim premierjem Viktorjem Orbanom, s katerim sta naslovila Orbanove pomisleke glede vloge Nata v Ukrajini.

"Ne razpravljamo o bojni prisotnosti Nata v Ukrajini, ampak o tem, kako lahko koordiniramo in kot članice Nata zagotavljamo podporo Ukrajini zunaj Ukrajine," je dejal Stoltenberg.

Zasedanje v znamenju priprav na julijski vrh

Zasedanje zunanjih ministrov je v znamenju priprav na julijski vrh članic Nata v Washingtonu, ki bo posvečen tudi spominu na 75. obletnico ustanovitve Severnoatlantskega zavezništva 4. aprila 1949.

Udeležuje se ga tudi slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon, ki bo na slovesnosti v četrtek skupaj s kolegi zaznamovala vstop Slovenije in še šestih držav v Nato pred 20 leti v okviru največje širitve v 75-letni zgodovini zavezništva.

V četrtek bo tudi zasedanje Sveta Nata in Ukrajine, ki se ga bo udeležil ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba. Na programu je še srečanje z zunanjimi ministri štirih indopacifiških partneric – Avstralije, Nove Zelandije, Japonske in Južne Koreje – ter z visokim zunanjepolitičnim predstavnikom EU-ja Josepom Borrellem.