V eni najhujših železniških nesreč v Španiji je življenje izgubilo 78 ljudi. 52-letni strojevodja Francisco Garzon je bil v iztirjenju vlaka poškodovan. V petek ni želel odgovarjati na vprašanja policije in se je zavil v molk.

V soboto so ga osumili povzročitve smrti iz malomarnosti, saj je v ostrem ovinku pri Santiagu de Compostela, kjer bi moral vlak peljati z 80 kilometri na uro, peljal kar 190 kilometrov na uro. Obtožen sicer ni še ničesar.

Že takoj po nesreči se je Garzon zavedal svoje napake. "Peljal sem s hitrostjo 190! Upam, da ni nihče umrl, ker mi bo to ležalo na vesti," je strojevodja po iztirjenju v sredo prek radia sporočil postaji v Santiagu de Compostela.

Kot sin železniškega delavca je Garzon odraščal v majhnem galicijskem mestu Monforte de Lemos, ki je znano kot središče železniške industrije v regiji.

Živel je v hiši, ki je bila namenjena železničarskim družinam, in hodil v šolo, ki jo je upravljala državna železniška družba Renfe, pri kateri je do nesreče delal tri desetletja, od tega deset let kot strojevodja.

Ljubitelj vlakov in hitrosti
Someščani ga opisujejo kot občutljivega in zanesljivega človeka, zato ni nikomur jasno, zakaj je tako izkušen strojevodja za več kot dvakrat prekoračil hitrost v ostrem ovinku. Ovinek je na delu, kjer se hitra železnica spoji z običajnimi tiri, kjer ne delujejo več avtomatske zavore.

"Bil je odličen človek, eden najboljših," je dejala Maria Montero, ki je Garzona poznala od otroštva. Opisala ga je kot marljivega človeka. "Bil je zelo zanesljiv," je dejala.

Upravljanje vlaka je Garzon od kolega strojevodje prevzel eno postajo pred Santiagom de Compostela, kar je običajen postopek na dolgih progah. Kolega je nato odšel v kabino na počitek, kar je po pojasnilih iz Renfeja tudi običajna praksa.

Garzon je poleg ljubezni do vlakov očitno ljubil tudi hitrost, saj se je pred nesrečo že hvalil s hitro vožnjo, ki pa je bila vseeno znotraj zakonitih omejitev. Hitri vlak, ki ga je upravljal, sicer doseže največjo hitrost 250 kilometrov na uro.