Novi laboratorijski poskusi, ki so jih izvedli na Japonskem, kažejo, da ima virus BA.2 komponente, zaradi katerih lahko povzroča hujši potek bolezni kot starejše različice virusa covid-19, tudi delte, poroča CNN. Podobno kot omikron naj bi se tudi v večini izognil zaščiti, ki jo dobimo s cepivom. Poživitveni odmerek sicer povrne raven zaščite, zaradi česar je 74 odstotkov manj možnosti, da cepljena oseba zboli.

BA.2 je tudi odporen proti nekateremu zdravljenju, recimo proti sotrovimabu, ki ga zdaj uporabljajo proti omikronu, še poroča ameriški portal.

Izsledke študije, ki še čaka na objavo, so v sredo objavili na strežniku bioRxiv. Preden je študija objavljena v medicinski reviji, jo pregledajo neodvisni strokovnjaki. Predobjavljanje študij omogoča raziskovalcem, da hitreje delijo svoje znanje, pred objavo pa so potrebne še nadaljnje ocene.

"Mogoče je, da je BA.2 hujši virus kot BA.1, da se širi hitreje in da povzroča resnejši potek bolezni," je dejal Daniel Rhoads, vodja oddelka za mikrobiologijo na kliniki Cleveland v Ohiu. Rhoads je študijo ocenil, ni pa sodeloval pri raziskavi.

V primerjavi z virusom covida-19, ki se je pojavil v Vuhanu, je BA.2 že visoko mutirana različica. BA.2 ima že več deset genetskih sprememb, ki so različne od izvornega omikrona, tako da je že popolnoma drugačna različica, kot so se med seboj razlikovali alfa, beta, gama in delta različice.

Prikriti omikron, ker PCR-testiranje ne potrdi okužbe

Raziskovalec na univerzi v Tokiu Kei Sato, ki je izvedel študijo, pravi, da ti izsledki dokazujejo, da BA.2 ne smeli označevati kot podrazličico omikrona. "Kot mogoče veste, je BA.2 imenovan tudi prikriti omikron." Razlog za tako ime je, ker se ne pokaže na PCR-testu, v nasprotju z omikronom. Laboratoriji morajo za to narediti še dodaten korak in sekvencionirati virus, da bi potrdili to različico. "Prva stvar, ki jo morajo narediti številne države, je, da najdejo metodo, s katero bodo odkrile različico BA.2.," je še dejal japonski raziskovalec.

"Kot kaže, bi lahko iskali novo grško črko," je kolegu pritrdila Deborah Fuller, virologinja na univerzi Washington School od Medicine, ki je prav tako ocenjevala študijo, ni pa v njej sodelovala.

Po doslej znanih podatkih je BA.2 od 30 do 50 odstotkov bolj nalezljiv od omikrona. Doslej so to različico potrdili v 74 državah. V najmanj 10 državah je že prevladujoče, in sicer v Bangladešu, Bruneju, Kitajski, Danski, Guamu, Indiji, Črni gori, Nepalu, Pakistanu in Filipinih, kaže tedensko poročilo Svetovne zdravstvene organizacije. Glede resnosti različice pa obstajajo različni dokazi. V Južni Afriki in Združenem kraljestvu, kjer se hitro širi, se število hospitalizacij zmanjšuje, medtem ko se na Danskem, kjer je BA.2 glavni vzrok okužb, število hospitalizacij in smrti povečuje, še razkriva poročilo WHO-ja.

Zelena luč za proizvodnjo cepiv mRNK v šestih afriških državah

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je sporočila, da bo šest afriških držav, Kenija, Nigerija, Senegal, Egipt, Južna Afrika in Tunizija, ob hudem pomanjkanju zdravil in cepiv ter zelo nizki precepljenosti na celini prejelo dostop do tehnologije, ki jim bo omogočila lastno proizvodnjo cepiv mRNK.

"Pandemija je nazorno pokazala, da se pri zagotavljanju svetovnih javnih dobrin ne bi smeli zanašati na le nekaj podjetij, saj je to omejujoče in nevarno," je dejal vodja WHO Tedros Adhanom Ghebreyesus, ki je večkrat pozval k pravičnemu dostopu do cepiv in se zgražal nad tem, da so bogate države pridobile večino odmerkov, zaradi česar Afrika v svetovnih prizadevanjih za cepljenje še vedno zaostaja za drugimi celinami.

Trenutno se namreč v Afriki, kjer živi približno 1,3 milijarde ljudi, proizvede le en odstotek cepiv, ki se uporabljajo na tej celini. Ob tem je bilo do začetka februarja v celoti cepljenih le 11,3 odstotka Afričanov, navaja francoska tiskovna agencija AFP.

Da bi podprla proizvajalce cepiv v državah z nizkimi in srednjimi dohodki, je WHO lani ustanovil svetovno vozlišče za prenos tehnologije mRNK. Prvoten namen vozlišča je bilo predvsem reševanje izrednih razmer zaradi pandemije, zdaj pa postaja del širših prizadevanj za to, da se manj razvitim državam omogoči proizvodnjo lastnih cepiv, zdravil in splošen napredek na področju zdravstva.