Za sudanskim predsednikom je bil marca 2009 izdan zaporni nalog zaradi vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti. Po mnenju ICC-ja je zdaj dovolj dokazov, ki pričajo o tem, da je Omar al Bašir kazensko odgovoren tudi za genocid.
Posilstva, mučenja, preganjanja
Glede na odločitev sodišča obstajajo upravičeni razlogi, da so bili vasi in mesta, ki so bili tarče vladnih sil, izbrani na podlagi njihove etnične sestave. Obstajajo ne samo dokazi o primerih posilstev, mučenj in nasilnih preselitev, temveč tudi, da so vladne sile zastrupljale vodnjake in vodne črpalke za vasi, ki so jih naseljevali predvsem pripadniki etničnih skupin porekla Fur, Zaghava in Masalit.
Uspešna pritožba tožilca
Tožilec Luis Moreno-Ocampo se je 6. julija 2009 pritožil na odločitev sodišča, ki je 4. marca 2009 izdalo zaporni nalog zoper al Baširja zaradi vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti, ne pa tudi genocida. Prizivni senat ICC-ja je 3. februarja letos sodnike tega haaškega sodišča nato pozval, naj svojo odločitev ponovno presodijo.
Tožilstvo ICC-ja že od leta 2005 preiskuje primer Darfurja. Zaradi spopadov med uporniki in sudanskimi silami v zahodni sudanski pokrajini Darfur je namreč od leta 2003 po podatkih Združenih narodov umrlo okoli 300.000 ljudi. Približno 2,7 milijona ljudi je moralo zapustiti domove, od teh pa jih je okoli 100.000 umrlo, večinoma zaradi pomanjkanja hrane.
Zaporni nalog za 66-letnega al Baširja je prvi, ki ga je sodišče, ki je delo začelo leta 2002, izdalo proti kakšnemu predsedniku države med tem, ko je ta na oblasti.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje