Pot do premirja je zakoličena, a pregnani prebivalci bodo morali verjetno počakati še kar nekaj časa, da se bodo lahko vrnili na svoje domove, če sploh še obstajajo, saj so vladne sile ob pomoči arabskih milic uničile in z zemljo zravnale številne vasi. Foto: EPA
Pot do premirja je zakoličena, a pregnani prebivalci bodo morali verjetno počakati še kar nekaj časa, da se bodo lahko vrnili na svoje domove, če sploh še obstajajo, saj so vladne sile ob pomoči arabskih milic uničile in z zemljo zravnale številne vasi. Foto: EPA

Dogovor je podpisalo Gibanje za pravičnost in enakopravnost (JEM) in po besedah voditelja Halila Ibrahima gre za pomemben korak, čeprav je pot do miru še dolga in je potrebno veliko potrpljenja ter popuščanja z obeh strani. Podpis osnutka premirja je že pozdravil generalni sekretar ZN-a Ban Ki Mun, ki pričakuje, da bo to vodilo do vsesplošnega mirovnega sporazuma za Darfur.

Premirje je bilo podpisano v Katarju, ki ni podpisnik sporazuma z Mednarodnim kazenskim sodiščem (ICC) o izročanju obtožencev za vojne zločine, tako da se je lahko podpisa udeležil tudi sudanski predsednik Bašir, ki ga je ICC obtožil vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti v Darfurju.

V skladu z dogovorom se bo najmočnejša darfurska uporniška skupina lahko preoblikovala v politično stranko in bo po podpisu končnega mirovnega dogovora deležna sodelovanja v vladi v Kartumu, kar je prvi znak pripravljenosti na delitev oblasti in s tem možnosti za končanje ene največjih humanitarnih katastrof na svetu v zadnjih letih.

Sprte strani sta dogovor dosegli ob posredovanju Čada, ki je bil še do nedavna tarča kritik iz Kartuma zaradi domnevne podpore darfurskim upornikom. Čad je po drugi strani Sudan obtoževal podpore upornikom, ki so hoteli strmoglaviti čadskega predsednika Idrisa Debyja, a strasti so se pomirile, ko je ta pred kratkim obiskal sudansko prestolnico.

Drugi uporniki ne sprejemajo premirja
Čeprav je podpis osnutka premirja pomemben korak, pa bo treba vseeno počakati na dejanja drugih uporniških skupin v Darfruju, saj nekatere z nezaupanjem gledajo na JEM in njegovemu voditelju očitajo željo po oblasti in islamistično preteklost. Drugi uporniki so pretežno nearabske etnične skupine, ki se bojujejo proti prevladi Arabcev, a so neenotne in tako niso vojaško tako pomembne. Za zdaj so zavrnile možnost premirja.

Spopadi v Darfurju so se začeli v začetku leta 2003 in od takrat je po oceni ZN-a umrlo najmanj 300.000 ljudi, medtem ko naj bi jih bilo več kot milijon in pol pregnanih s svojih domov in so zdaj prisiljeni na životarjenje v številnih begunskih taboriščih v Darfurju in čez mejo v sosednjem Čadu.