Ustanovno listino ZN-a so predstavniki 50 držav udeleženk Konference ZN-a o mednarodni organizaciji sicer podpisali že 26. junija 1945 v San Franciscu. ZN ima 193 članic in dve opazovalki (Vatikan in Palestina).

Ustanovna listina zavezuje vse članice ZN-a, njen 103. člen pa posebej določa, da so obveznosti, ki izhajajo iz nje, nad vsemi drugimi mednarodnimi pogodbami.

Najmočnejši imajo najboljše sedeže
Kljub številnosti članstva so si moč pridržali zmagovalci druge svetovne vojne v obliki stalnega sedeža v Varnostnem svetu s pravico veta na resolucije. Te države so ZDA, Velika Britanija, Francija, Rusija in Kitajska. Številne države in posamezniki označujejo takšno ureditev za nedemokratično in pozivajo k reformi sestave najvišjega organa ZN-a, ki naj bi po novem moral vključevati tudi druge pomembne in velike države, kot so recimo Indija, Brazilija ali Nemčija.

Kot poroča Guardian, je bilo priključevanje držav v prvih letih zaradi hladnovojne blokovske razdelitve počasno, a v začetku šestdesetih let prejšnjega stoletja se je članstvo že podvojilo in štelo 100 držav. Nastajale so nove in nove agencije ZN-a. S tem pa tudi stroški. ZN je v 70 letih porabil več kot 500 milijard ameriških dolarjev. Proračun organizacije, ki se sprejema vsaki dve leti, sicer znaša kar 5,4 milijarde dolarjev. Samo mirovne misije ZN-a stanejo vsako leto 9 milijard dolarjev.

Nedvomna koristnost
Zgodovinska koristnost ZN-a je sicer nedvoumna. Organizacija je v času svojega obstoja pomagala potegniti na milijone ljudi iz največje revščine in izkoreniniti bolezni ali jih narediti ozdravljive. Unicef je omogočil izobraževanje milijonom otrok, tudi zdajšnjemu generalnemu sekretarju organizacije Banu Ki Munu, razvojni programi ZN-a pa so pomagali novim državam, ki so se osvobodile kolonialnega jarma.

Ob tem pa se ZN spopada tudi z vse večjo birokratizacijo, korupcijo in nedemokratično prakso Varnostnega sveta. Pogosto pa se organe ZN-a preprosto izloči iz odločanja o usodi človeštva, kot nazorno kažejo primeri Natovih in ameriških napadov na ZR Jugoslavijo leta 1999, Afganistan leta 2001 in Irak leta 2003. A pogosto je ZN le nemočno stal v času izvajanja genocidov in množičnih etničnih čiščenj ter vojn, kot med neštetimi drugimi kažejo primeri BiH-a, Ruande, Palestine ali danes Sirije.

Na ZN-u pa države različno gledajo. Zahodne in bogate ga vidijo kot napihnjenega in neučinkovitega, revne države pa menijo, da je nedemokratičen in da ga obvladujejo bogate države. Dag Hammarskjöld, drugi generalni sekretar ZN-a, pa je morda najbolje opisal poslanstvo te organizacije. ZN "je bil ustanovljen, ne da popelje človeštvo v nebesa, ampak da ga reši pred peklom", piše Guardian.

ZN bolj uspešen kot Društvo narodov?
Izraz Združeni narodi si je "izmislil" predsednik ZDA Franklin Delano Roosevelt, prvič pa je bil omenjen 1. januarja 1942 v času tajne konference zaveznikov v Washingtonu, kjer je 26 držav ustanovilo ZN za nadaljevanje boja proti silam osi.

ZN je sicer naslednik Društva narodov, podobne organizacije, ki je bila ustanovljena po prvi svetovni vojni z namenom, da se spopad tako velikih razsežnosti nikoli ne ponovi.

Kot kaže primer druge svetovne vojne, Društvo narodov svoje naloge ni opravilo, v času obstoja ZN-a pa se ni ponovila tako velika vojna, čeprav svet neprestano pretresajo številne vojne in konflikti, v katerih je umrlo na milijone ljudi. Čeprav se številne resolucije ZN-a zaradi parcialnih interesov pomembnih sil ne upoštevajo, pa ostaja ZN nepogrešljiva organizacija za iskanje soglasja med državami.

Svet obarvan v modro
Ob obletnici bodo številne države svoje velike nacionalne spomenike osvetlile z modro barvo, ki je simbol svetovne organizacije. Tako bodo med drugim pomodrele piramide v Gizi, Empire State Building v New Yorku, Alhambra v Španiji, operna hiša v Sydneyju, kip Kristusa Odrešenika v Riu de Janeiru, ruski muzej Ermitaž, jordansko mesto Petra, poševni stolp v Pisi, palača Westmister v Veliki Britaniji in tako naprej.