Severni in Južni Koreji opravka z enotno zgodovino in nacionalno homogenostjo, pojasnjuje obramboslovec dr. Uroš Svete s Fakultete za družbene vede.

"Zagotovo je meja, ki se je zarisala po koncu 2. svetovne vojne, posledica ideološkega spopada, nikakor pa ne nekih notranjih razlik," meni Svete.

Predavatelj z Oddelka za azijske študije na ljubljanski Filozofski fakulteti, dr. Byoung Yoong Kang je prepričan, da Severna Koreja ni nikakršna soseda. "Korejci smo člani ene družine. Imam pa občutek, da je moje stališče glede položaja na Korejskem polotoku tesno povezano s tem, da pripadam srednji generaciji. Mladi mislijo drugače kot jaz. Spet drugače pa o stvari razmišlja generacija mojih staršev – v njihovih očeh je Severna Koreja preprosto sovražnik. Tega ni težko razumeti, saj so izkusili grozo vojne. Vsaka generacija ima torej svoje lastno stališče."

Središčni položaj
Združene države Amerike, Rusija, Kitajska in Japonska se v zadnjem času ukvarjajo s Severno Korejo zlasti zaradi njenega razvoja jedrskega orožja, v povezavi z raketnimi sistemi dolgega dosega. Če ji bo uspelo skombinirati jedrsko in raketno tehnologijo, bo sama po sebi postala svetovni akter, meni Svete: "Po drugi strani pa je Koreja, če jo pogledate na zemljevidu, v sredini. To je najbližje kopno Japonski, zapira Vzhodnokitajsko morje, in povsem jasno je, da zapira kitajsko zmogljivost delovanja na morju. Severna Koreja na kopnem meji tako na Kitajsko kakor na Rusko federacijo, medtem ko ima Južna Koreja le eno kopensko mejo. Prav ta središčni položaj Južnokorejskega polotoka mu daje posebno težo, ki je večja, kot bi izhajalo le iz nekih klasičnih geostrateških elementov."

Avtarkičen sever, globaliziran jug
Obramboslovec spomni na dva primera držav, ki sta bila v preteklosti deljena na podlagi ideologije: Vietnam in Nemčija. Evropski primer bi bil za Korejo lahko uporaben: "Ko se je končala hladna vojna, je prišlo do združitve obeh Nemčij. Načelno se je Vzhodna Nemčija pripojila Zahodni. V takih primerih tisti, ki je gospodarsko močnejši, na neki način integrira šibkejšega. Ta vzorec, ki se je takrat v Evropi uveljavil, je prepričal severnokorejsko vodstvo vse od leta 1991 naprej, da so si izredno veliko prizadevali za oboroževanje, saj so se zavedali, da bi kakršna koli združitev Korejskega polotoka pomenila njihovo izginotje iz obličja Zemlje."

Enotna Koreja ostaja vprašanje časa, dokler bosta severnokorejsko vodstvo in ljudstvo pripravljena na avtarkično življenje: "Resnično živijo zelo samooskrbno, malo so povezani s svetom. Na drugi strani pa je Južna Koreja, ki je totalno globalizirana. Ta dilema glede združitve je zelo nehvaležna. Po eni strani se to lahko zgodi zelo hitro, po drugi strani pa lahko režim s pripravljenostjo na način življenja, kot ga imajo danes, traja še leta."

V skupnem nastopu na tokratnih olimpijskih igrah, kar se sicer ni zgodilo prvič, in ob zgodovinskem obisku visoke severnokorejske diplomatske delegacije v Pjončangu pa obramboslovec Svete vidi določeno gesto popuščanja.