"Nekateri lingvisti uvrščajo korejski jezik med altajske jezike, kot sta turščina in mongolski jezik. V zadnjih letih pa se uvrščajo tudi v palesibirsko družino starih jezikov severne Azije."

Približno 40 odstotkov besed izvira iz kitajščine, v zadnjih letih pa zelo intenzivno prodira v korejski jezik tudi angleščina. Slovnično je korejski jezik zelo podoben japonščini, kar pomeni, da se poved vedno začne z osebkom, sledijo predmet, prislovna določila in povedek, ki je tudi najpomembnejši, kar je obratno kot v slovenščini, pravi Nataša Visočnik.

Hangul – ena izmed najbolj preprostih pisav
Kitajski jezik je imel velik vpliv na način zapisovanja korejščine, saj so Korejci od 4. do 15. stoletja uporabljali kitajske pismenke. V 15. stoletju pa je nacionalni pisni sistem uvedel Sedžong Veliki. Sistem se zdaj imenuje hangul. Kot pravi Nataša Visočnik, je pisni sistem hangul zelo logičen in natančen in velja za enega najboljših sistemov jezika, ki se ga lahko zelo hitro naučimo.

Kot pojasnjuje Nataša Visočnik, gre za mešanico med abecedo in silabariji, znaki, ki predstavljajo zloge. Pri oblikovni abecedi sta simbol in glas povezana. Simbol se namreč tvori na podlagi orisa položaja jezika, ko glas izgovorimo.

Samoglasniki so v korejski pisavi sestavljeni iz treh vodoravnih elementov.

"Vodoravna črta predstavlja zemljo, esenco jina. Krogec predstavlja sonce, esenco janga. Pokončna črta pa predstavlja človeka, ki ta dva simbola povezuje. Iz teh treh simbolov lahko dobimo kombinacije za 21 samoglasnikov, soglasnike pa tvori 19 simbolov."

Kot še pojasnjuje Nataša Visočnik, se je z uvedbo pisave hangul pismenost Korejcev zelo povečala. Danes imajo Korejci skoraj stoodstotno pismenost. Čeprav je korejska pisava preprosta, je slovnica korejskega jezika izrazito zapletena, zato velja korejščina za enega izmed najtežjih jezikov na svetu. Do leta 1980 so Korejci pisali od desne proti levi in vertikalno, od takrat naprej pa pišejo vodoravno.

Kot zanimivost Nataša Visočnik poudarja tudi zaznamovanost jezika s hierarhičnim statusom govorcev in tistih, o katerih se govori. Korejski jezik prav tako ne pozna spolov, vendar obstajajo razlike med ženskim in moškim govorom. Kot poudarja Nataša Visočnik, uporabljajo ženske zaradi nižjega družbenega statusa v tej izrazito patriarhalni družbi bolj ponižen govor. Namesto s svojim imenom se ženske velikokrat predstavljajo kot matere ali žene nekoga, kar kaže na neenakopraven položaj žensk v korejski družbi.