Ob tem je Tillerson pozval k neodvisni preiskavi krize, povezane s pretežno muslimansko manjšino Rohinga, poroča BBC. Mjanmarsko vojsko se namreč obtožuje ubijanja Rohingov in zažiganja njihovih vasi, zaradi česar je več sto tisoč pripadnikov manjšine pobegnilo v Bangladeš.

Kot je po srečanju s poveljnikom mjanmarske vojske in de facto voditeljico države Aung San Su Či dejal Tillerson, kriza skrbi ZDA, a je dodal, da sankcije "niso priporočljive".

Zadnje mesece se stopnjuje pritisk na Aung San Su Či, naj obsodi domnevne brutalnosti vojske, katere dejanja je ZN označil za "šolski primer etničnega čiščenja". Kot de facto voditeljica civilne uprave Aung San Su Či sicer nima nadzora nad vojsko, njena vlada pa je preiskovalcem ZN-a preprečila preiskovanje navedb o etničnem čiščenju.

Aung San Su Či: Nisem bila tiho
Aung San Su Či se obtožuje ignoriranja stiske Rohinge, ob Tillersonu pa je v glavnem mestu Mjanmara Naypyitawju dejala, da "ni bila tiho". Dejala, da ljudje menijo, da kar ona pove, ni dovolj zanimivo, a da niti ni njen namen, da je zanimiva, temveč točna.

Nekateri ameriški zakonodajalci so sicer predlagali zakonodajo, ki bi vpeljala omejene sankcije in omejitve potovanj za mjanmarske vojaške predstavnike. Sankcije sicer ne bi bile uperjene tudi zoper Aung San Su Či, ki je uživala široko podporo v Washingtonu v letih, ko je bila v hišnem priporu.

Ameriški zunanji minister je dejal, da ne vidi, kako bi sankcije pomagale rešiti krizo, a je dodal, da bo po vrnitvi v ZDA pregledal predlog zakonodaje o sankcijah. Dejal je še, da bodo ZDA ponujale več pomoči tako Bangladešu kot Mjanmaru za spopad s humanitarno krizo. ZN opozarja, da beguncem v Bangladešu grozi tudi spolno izkoriščanje.

Po Tillersonovih besedah ZDA skrbi trpljenje Rohingov, ki bežijo v Bangladeš. Te prizore je opisal kot "grozljive". Od avgusta letos je v sosednjo državo pobegnilo okoli 600.000 Rohingov. Nasilje vojske je sicer sledilo napadom Vojske odrešitve Arakan Rohinga.