Med najbolj perečimi oblikami organiziranega kriminala, ki postaja velika težava po vsem svetu, so trgovina z ljudmi, zlasti z ženskami in otroki, trgovina z mamili in trgovina z vojaškimi materiali, pa tudi kriminal, povezan z ukradenimi vozili. Trgovina z ljudmi je iz leta v leto obsežnejša, saj je vsako leto ugrabljenih, zavedenih, ogoljufanih, prodanih, trpinčenih in spravljenih v suženjsko ali temu podobno izkoriščevalsko razmerje več sto tisoč ljudi.

Trgovina z belim blagom je svetovni pojav, ki dobiva vedno večje razsežnosti, poleg trgovine z orožjem, mamili in pranjem denarja pa je ena najbolj donosnih dejavnosti mednarodno organiziranega kriminala, ki ima hude posledice za varnost, blaginjo in človekove pravice žrtev. Osebe, s katerimi se trguje, so najpogosteje prisiljene v prostitucijo, prodane pa so tudi za namene prisilnega dela, beračenje, služabništvo, za lažne poroke ali pa so žrtve trgovcev, ki trgujejo s človeškimi organi, tkivom in krvjo.

V trgovino z ljudmi najpogosteje zavedene ženske in dekleta
Žrtve trgovine z ljudmi so večinoma ženske in dekleta, stare od 15 do 30 let, vedno več žrtev pa je mladostnic in otrok, ki se zapletejo v trgovino prek spletnih klepetalnic. Največkrat so to osebe z nizko izobrazbo in marginalne skupine, ki prihajajo iz družin s težavami ali iz okolja, kjer so zlorabljeni in vidijo ponudbo dobro plačanega dela v tujini kot beg v boljši svet. Najbolj so ogrožene osebe, ki se prostovoljno odločijo za prostitucijo, saj lahko hitro naletijo na zvodnika ali trgovca z ljudmi in kmalu izgubijo nadzor nad svojim početjem.

Po neuradnih podatkih je več kot 90 odstotkov žrtev trgovine z ljudmi namenjenih hitro rastoči seksualni industriji, ki se je razmahnila že do te mere, da so vse pogostejši tudi predlogi, da bi jo priznali kot pomembno gospodarsko panogo številnih držav. V nekaterih državah, na primer na Tajskem, so pošiljke denarja prisilnih prostitutk kot pomoč družinam večje kot proračunska sredstva državnih razvojnih skladov.

Globalizacija kot sponzor trgovine z ljudmi
Trgovino z ljudmi je pospešila tudi globalizacija, ki je olajšala gibanje ljudi, kapitala in poslov prek državnih meja, gospodarske in politične spremembe znotraj posameznih držav, na mednarodni ravni pa so se zaostrile razlike med bogatimi in revnimi. S trgovino z belim blagom se ukvarja skoraj izključno mednarodno organiziran kriminal, kjer vedno sodeluje več ljudi iz več držav.

Pojav trgovine z ljudmi vse bolj uhaja izpod nadzora, saj organi pregona ne zmorejo razbiti vse številčnejših in vse močnejših kriminalnih združb prodajalcev in preprodajalcev. Po podatkih Združenih narodov, Mednarodne organizacije za migracije in številnih nevladnih organizacij in neodvisnih raziskovalnih ustanov se "armada" trgovine z ljudmi vsako leto poveča za približno štiri milijone ljudi, od teh jih v Zahodno Evropo vsako leto prepeljejo več kot 500.000.

Mednarodna skupnost stopa skupaj
Za učinkovito zoprstavljanje tem oblikam kriminala je potreben skupen pristop, saj vprašanje migracij, tako zakonitih kot nezakonitih, ne zadeva le posamezne države ali regije, ampak ves svet. V boju proti trgovini z ljudmi so bili zadnje čase narejeni pomembni koraki. Najpomembnejša je konvencija Sveta Evrope o ukrepanju proti trgovini z ljudmi, ki je začela veljati 1. februarja 2008. Obravnava kaznive dejavnosti v zvezi s trgovino z ljudmi, predvsem kršitve človekovih pravic, napade na človekovo dostojanstvo in integriteto, suženjstvo, zlorabo listin ali dokumentov, diskriminacije, izkoriščanje, pornografijo, prostitucijo, nasilje, ilegalne migracije, trgovanje z organi, naročila nevest po pošti, organiziran kriminal, nezakonita dovoljenja za prebivanje in podobno.

Slovenija kot država izvora, tranzita in končna destinacija
Slovenija je država, ki se v mednarodni trgovini z ljudmi pojavlja v treh oblikah. Pojavlja se kot država izvora, saj približno sto mladih Slovenk služi denar na trgih nekaterih zahodnoevropskih držav. Dekleta so bila v suženjsko razmerje večinoma zvabljena, ko so bile še mladoletna, polnoletnost pa so doživela na zahodnoevropskih ulicah strasti. Slovenija je tudi država tranzita, saj več tisoč mladih deklet, predvsem iz Jugozahodne Evrope in balkanskih držav, prek naše države potuje na zahodne spolne trge. V teh primerih gre predvsem za dekleta, ki večinoma ne vedo, da bodo prisiljena v prostitucijo in so v suženjsko razmerje spravljena že pred zakonitim ali nezakonitim prestopom naših meja.

Slovenija pa nastopa tudi kot končna destinacija za približno 1.500 deklet iz Jugozahodne Evrope in Balkana, pa tudi za ženske in dekleta iz Azije. V Sloveniji namreč obstaja več kot 70 nočnih lokalov, kjer delajo dekleta iz Ukrajine, Moldavije, Romunije, Bolgarije in drugih.

Goršek: Trgovini z belim blagom namenjamo veliko pozornosti
Generalni direktor slovenske policije Janko Goršek je v MMC-jevi spletni klepetalnici povedal, da realna številka ljudi, ki nezakonito pribežijo v Slovenijo, kjer so prisiljeni v številne oblike kriminala, ni znana. Uradni podatki, s katerimi razpolaga policija, ne kažejo realnega stanja, je povedal Goršek. "Trgovina z belim blagom je težava, ki ji v policiji posvečamo veliko pozornosti. Aktivnosti, ki jih na tem področju izvaja policija, so največkrat v okviru delovanja kriminalistične policije, pri tem pa uporabljamo različne metode in taktiko delovanja," je še povedal Goršek.