Trump je z "odlokom o energetski neodvisnosti" začasno ustavil, preklical ali v vnovično obravnavo poslal vrsto ukrepov, prijaznih okolju. Njegov cilj je okrepiti domačo proizvodnjo energije iz fosilnih goriv. Kot je sporočila Bela hiša, bo z odlokom pomagal ohraniti dobavo energije in elektrike cenovno ugodno, zanesljivo ter čisto, kar bo okrepilo gospodarsko rast in spodbudilo ustvarjanje delovnih mest.

Višji predstavnik Bele hiše je zatrdil, da "podnebne spremembe zaslužijo pozornost, vendar predsednik ne namerava ogroziti ameriškega gospodarstva zaradi okoljskih zahtev". Novi ukrepi ZDA se bodo tako osredotočali na energijsko neodvisnost, ki jo ZDA namerava doseči na "svoj način".

Ukinitev čiste energije
Med Obamovimi zdaj ukinjenimi pobudami je tudi t. i. načrt za čisto energijo (Clean Power Plan), ki je zveznim državam nalagal zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov v premogovnih elektrarnah in nameraval močno zmanjšati zračno onesnaženje v ZDA. Podnebni strokovnjaki so načrt čiste energije označili za največje prizadevanje ZDA za zmanjšanje podnebnih sprememb. Harvardski strokovnjak za okoljsko zakonodajo Richard Lazarus meni, da je bil načrt čiste energije v ZDA pogoj za začetek pogajanj o pariškem podnebnem sporazumu.

Ta glavni ukrep Obame v boju proti podnebnim spremembam je že dalj časa v sodnih postopkih, izpodbijajo ga zvezne države pod vodstvom republikancev in več kot 100 podjetij, ki služijo s kurjenjem nafte, premoga in plina. Ukrep tako ni nikoli zaživel, saj je vrhovno sodišče do končne presoje zamrznilo njegovo izvajanje.

Podnebne spremembe označil za potegavščino
Prav tako je Trump odpravil 14 mesecev star moratorij o izdaji novih dovoljenj za kopanje premoga na državni zemlji. Obama je triletni moratorij uvedel januarja lani z argumentom, da je treba program, vreden milijardo dolarjev letno, prenoviti z namenom zagotavljanja poštenega finančnega povračila in naslavljanja problema podnebnih sprememb.

Na udaru so se znašle tudi navedbe o "družbenem strošku" toplogrednih plinov, prizadevanja za zmanjšanje izpustov metana pri proizvodnji nafte in zemeljskega plina ter pravila o hidravličnem lomljenju.

Trump je podnebne spremembe označil za "potegavščino", ki naj bi si jo izmislili Kitajci. Omejevanje termoelektrarn na premog in druge zelene ukrepe vidi kot napad na ameriške delavce ter ameriško premogovniško industrijo. Svojega predhodnika je Trump obtožil "vojne proti premogu", v govoru v kongresu pa obljubil zgodovinski napredek pri občutnem zmanjšanju regulacij, ki uničujejo delovna mesta.

Umik tudi iz pariškega sporazuma?
Trumpova administracija se medtem še ni dokončno odločila, ali se bo umaknila iz Pariškega sporazuma, ki ga je konec leta 2015 v boju proti podnebnim spremembam pod okriljem ZN-a sprejelo skoraj 200 držav. Umik iz pariškega sporazuma je sicer obljubljal med svojo predvolilno kampanjo. Vsekakor pa bodo z ukrepi, sprejetimi danes, ZDA težko izpolnile svoje zaveze.

Po mnenju voditeljice pariških podnebnih pogovorov Christiane Figueres bi odstop ZDA od sporazuma pomenil prednost in slabost hkrati. Brez ZDA bi se namreč druge podpisnice lažje dogovorile za podrobnosti dogovora, vendar obstaja strah, da bi odhod ZDA zamajal prizadevanja za zmanjšanje emisij držav, kot so Kitajska, Savdska Arabija in afriške države.

Johan Rockstrom s stockholmske univerze opozarja, da bo uresničitev pariškega podnebnega sporazuma zelo težko uresničljiva z nestrinjanjem enega izmed velikanov, kot so ZDA.

Podatki ne potrjujejo strahov
Republikanci podnebne ukrepe, ki so nastali v času Obamove administracije, krivijo za izgubo delovnih mest v premogovništvu. Vendar pa podatki kažejo, da so ameriški rudniki že desetletja ukinjali delovna mesta pod predsedniki iz obeh strank, saj je to posledica vse večje avtomatizacije in konkurence v obliki cenejšega zemeljskega plina. Drugi razlog so padci stroškov proizvajanja elektrike v sončnih in vetrnih elektrarnah.

Analiza ministrstva za energijo iz januarja je pokazala, da rudniki premoga zdaj zagotavljajo manj kot 70.000 delovnih mest v ZDA. Na drugi strani obnovljivi viri energije zaposlujejo več kot 650.000 ljudi. V ZDA se je poraba premoga od leta 2007 znižala za okoli 35 odstotkov. Leto 2016 je bilo prvo, ko so v ZDA več elektrike proizvedli iz zemeljskega plina kot iz premoga.

Industrija navdušena, okoljevarstveniki besni
Načrti administracije so vseeno poskrbeli za navdušenje v industriji in poslovnem svetu. Predsednik ameriške gospodarske zbornice Thomas J. Donohue je pohvalil Trumpove "pogumne korake pri odpravi regulacije in postavljanju energetske varnosti na prvo mesto".

Na drugi strani so okoljevarstveniki kritični in opozarjajo na stroške, ki jih bodo na daljši rok prinesle podnebne spremembe. "Najbolj žalostno pri vsem skupaj pa je, da Trump zbuja lažno upanje v premogovništvu za preporod, ki se ne bo nikoli zgodil," je menil direktor za podnebne in čisti zrak pri nevladni organizaciji Svet za obrambo naravnih virov David Doniger.

ZDA so drugi največji proizvajalec toplogrednih plinov na svetu. Okoli 37 odstotkov izpustov ogljikovega dioksida v državi nastane pri proizvodnji elektrike.