V slabih dveh tednih je konferenca v Marakešu, ki se je končala danes, dosegla več pomembnih dosežkov, je dejal glavni slovenski pogajalec za podnebne spremembe Zoran Kus. Prvi tak dosežek je potrditev ambicije in zavezanosti dolgoročni podnebni politiki in pariškemu sporazumu, drugi ratifikacija sporazuma - v četrtek je slovensko ratifikacijo pariškega sporazuma potrdil državni zbor; s Slovenijo je zdaj sporazum potrdilo že 16 članic EU-ja.

Prav tako so pogajalci v Maroku potrdili časovnico priprav na izvajanje pariškega sporazuma. Leta 2018 bo tako potreben pospešen dialog za dogovor o pripravi dokončnih zavez in povečanju ambicije ob razpravi o analizi, ki jo bo pripravil medvladni panel IPCC za dosego cilja omejitve dviga temperature na 1,5 stopinje Celzija.

Zelo pomemben dosežek konference je tudi dogovor, da morajo biti vsa tehnična pravila za izvajanje pariškega sporazuma po letu 2020 dokončno oblikovana že 2018, ko se predsedovanje nasmiha Poljski. Konferenci bo sicer prihodnje leto predsedoval Fidži, potekala pa bo v Bonnu.

Odprtih še nekaj vprašanj
Med odprtimi vprašanji je predvsem to, ali prihodnje leto sklicati ločeno konferenco pogodbenic pariškega sporazuma ali opraviti razpravo na konferenci pogodbenic UNFCCC-ja. Odprto je tudi vprašanje o prihodnosti sklada za adaptacijo na podnebne spremembe, saj so si države v razvoju izborile, da bo ta sklad delo nadaljeval tudi po letu 2020.

Razvite države so znova potrdile zavezanost k mobilizaciji najmanj 100 milijard dolarjev podnebnih sredstev letno po letu 2020, velik napredek je bil dosežen pri velikopoteznih odločitvah glede prenosa ustreznih podnebnih tehnologij iz razvitih v države v razvoju, izveden je bil tudi drugi multilateralni pregled izvajanja podnebnih zavez do 2020, je povedal Kus.