Danilo Türk je po srečanju z armenskim kolegom Seržem Sarkisjanom izpostavil prijateljske odnose med Slovenijo in Armenijo, ki z Evropsko unijo sodeluje v okviru vzhodnega partnerstva. To je po besedah slovenskega predsednika za EU "ključna strateška prioriteta".

"Slovenija je med tistimi državami v Evropski uniji, ki si prizadevajo, da bi bilo sodelovanje med EU-jem in državami vzhodnega partnerstva čim bolj kompletno," je še dejal.

Dvostransko sodelovanje med državama je po mnenju Türka dobro, vendar pa sam meni, da zahteva veliko nadaljnjih naporov in nadaljnjega razvoja, pri čemer je izpostavil skromno blagovno menjavo.

Slovenski in armenski zunanji minister sta srečanje obeh predsednikov izkoristila za podpis protokola o sodelovanju na področju evropskih integracij. Türk in Sarkisjan sta poudarila pomembnost stikov med državama na področju kulture, razvijati pa nameravata tudi turistično sodelovanje. V ta namen sta gospodarska ministra obeh držav podpisala memorandum o sodelovanju na tem področju.

Skupna prizadevanja za reševanje vprašanj
Glede nerešenega vprašanja Gorskega Karabaha je Türk dejal, da se v Sloveniji "dobro zavedamo pomena skupnega prizadevanja za reševanje tistih političnih vprašanj, ki zadevajo mednarodni mir in varnost". Ob tem je izrazil podporo Slovenije reševanju tega vprašanja v okviru skupine Minsk znotraj Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse).

Nasilje v Gorskem Karabahu je izbruhnilo leta 1988, ko so tam večinsko živeči Armenci zahtevali odcepitev od Azerbajdžana in svojo odločitev nato potrdili še na referendumu leta 1991, čemur je sledila vojna, ki je trajala do leta 1994 in zahtevala več tisoč življenj, na stotisoče ljudi pa je bilo razseljenih.

Čeprav je danes Gorski Karabah de facto neodvisen, je v mednarodni skupnosti še vedno priznan kot del Azerbajdžana, ki pa nad območjem nima nadzora od leta 1991.