Türk je govor začel s čestitkami vodji zasedanja Baracku Obami za njegovo izvolitev na mesto ameriškega predsednika in mu zaželel veliko uspeha.

Nato se je lotil najbolj perečih tem - pred vrhom v Koebenhavnu je izpostavil okoljevarstvo, potrebo po boju proti globalnemu segrevanju in po novih tehnologijah, bolj odgovornih do okolja. "Ukrepati moramo zdaj, da ublažimo posledice podnebnih sprememb - to pa lahko storimo le s spremembami družbenega razvoja - načina, kako pridelujemo, kako porabljamo in kako živimo. Ne bojmo se teh sprememb. Če bodo vodene modro in časovno ustrezno, lahko izboljšajo našo skupno prihodnost," je dejal Türk.

Ne pozabimo na človekove pravice
Slovenski predsednik je naslovil tudi pravkar trajajoči vrh G20 ter pozval k večji disciplini in odgovornosti v svetovnem finančnem sistemu, pri tem pa ne smemo pozabiti na revnejše države, zlasti afriške. Poudaril je, da je treba ob vsem svetovnem razvoju pomisliti tudi na človekove pravice in na nezaposlenost, ki je ob recesiji postala še akutnejša.

Türk ob tem ni pozabil omeniti, da je Slovenija med prvimi članicami, ki je podpisala Opcijski protokol Mednarodnega sporazuma o gospodarskih, socialnih in kulturnih pravicah.

Prva naloga: mir
Na koncu je Türk poudaril še najpomembnejšo nalogo ZN - vzdrževanje mednarodnega miru in varnosti ter prizadevanje za razorožitev, pri čemer je reforma organizacije nujno potrebna. "Ne spreglejmo tega, da bi napredek pri mirovništvu okrepil vse druge dejavnosti ZN-a pri ohranjanju mednarodnega miru in varnosti, vključno s preventivno diplomacijo in s pokonfliktnim grajenjem miru," je dejal.

Svoj govor je sklenil z dobrimi željami za organizacijo samo: "Združeni narodi so vedno pomenili upanje in obljubo boljšega sveta. Naj se izkažemo vredni tega upanja in obljube. Naredimo to dobo dobo ZN-a in najboljše obdobje ZN-a."

Chavez: Rad imam Jezusa Kristusa, bejzbol in Charlesa Bronsona
Medtem pa je za zabavnejši vložek v New Yorku poskrbel kontroverzni venezuelski predsednik Hugo Chavez. Ta je le nekaj ur po svojem govoru v ZN-u na oddaji Larryja Kinga razkril svojo bolj zasebno stran - celo amerikanofilsko, bi lahko rekli. "Rad imam Jezusa Kristusa, Charlesa Bronsona (ameriškega igralca, op. a.), Walta Whitmana (ameriškega pesnika, op. a.) in bi hotel zaigrati v bejzbolu na stadionu Yankee (v New Yorku, op. a.)," je povedal Chavez. Nenavadne besede za samooklicanega socialističnega politika, ki je od nekdaj rad kritiziral ZDA.

Chavez je še izrazil naklonjenost ameriškim ljudem in popkulturi, povedal, da rad poje - "čeprav ne dobro" in da upa, da se bo njegov odnos z novim ameriškim predsednikom še poglobil. Nasploh je imel o Baracku Obami (v nasprotju s predhodnikom Bushem) same pohvalne besede - že v govoru pred ZN-om ga je hvalil, čeprav je tudi kritiziral nekatere ameriške politike. "Večina ameriških vlad v 100 letih ni spoštovala latinskoameriških ljudi. Sponzorirali so državne udare, atentate. Dovolj je. Hočemo biti bratje in sestre. Hočemo spoštovanje in enakost."

Ko ga je King vprašal, če se mu zdi, da je v ZDA nerazumljen, se je Chavez zamislil: "Sem človek mnogih napak. Ljubim. Pojem. Sanjam. Rojen sem bil na revnem podeželju. Zrasel sem na revnem podeželju, kjer sem sadil koruzo in prodajal sladkarije svoje babice. Želim boljši svet za svoje vnuke, za vaše vnuke." In nadaljeval: "Demonizirajo me. A to je začetek teh svetovnih kampanj, da skušaš zagovarjati, kar se ne da zagovarjati - sistem, ki uničuje svet ... Sem kristjan. Hočem svet pravice in enakosti. To je edini način za dosego miru."

V spodnjem videu si oglejte izsek pogovora Chaveza z Larryjem Kingom, v katerem govori o domnevnem poskusu atentatu, ki naj bi ga nanj ukazal nekdanji ameriški predsednik George Bush.