Nastop Türka, nekdanjega predsednika republike Slovenije, je trajal dve uri. Postopek izbire generalnega sekretarja je v prejšnjih letih potekal za zaprtimi vrati, letos pa prvič vključuje tudi javne razprave s kandidati v GS-ju ZN-a.

Türk je ob začetku predstavitve pozdravil te neformalne dialoge kot pomembno inovacijo v dozdajšnji praksi ZN-a in obenem prisotne spomnil, da sam zelo dobro pozna delo svetovne organizacije, saj je z njo povezan že trideset let. Nazadnje je bil pet let namestnik nekdanjega generalnega sekretarja ZN-a Kofija Annana za politične zadeve.

ZN mora nagovoriti potrebe narodov sveta
Türk je v približno deset minut trajajoči uvodni predstavitvi predstavil svojo vizijo razvoja ZN-a. Po njegovem mnenju mora organizacija učinkovito nagovoriti potrebe narodov sveta. Kot dodaja, to nikakor ni nova ideja, a prav to je tisti temelj, na katerem mora po njegovem mnenju generalni sekretar ZN-a graditi svojo vizijo.

Tri vitalna partnerstva
Kot tri vitalna partnerstva, ki jih mora generalni sekretar razvijati, če želi doseči rezultate, Türk izpostavlja dobro sodelovanje z državami članicami in regionalnimi organizacijami, a tudi z drugimi, nevladnimi akterji - civilno družbo, zasebnim sektorjem in akademsko sfero -, kar je v dobi globalizacije še prav posebej pomembno.

Ohranjanje miru in varnosti, trajnostni razvoj, človekove pravice
Kot tri ključna področja delovanja ZN-a je izpostavil ohranjanje mednarodnega miru in varnosti, trajnostni razvoj in pa človekove pravice ter humanitarno delo. Pri prvem je posebej izpostavil velik pomen preventivne diplomacije, za katero so ključna ne le prizadevanja generalnega sekretarja in Varnostnega sveta ZN-a, ampak tudi GS-ja ZN-a. Ta ima, vsaj na papirju, široka pooblastila, ki pa so v praksi na žalost premalo uporabljena, je opozoril.

Storil bo vse, da upraviči zaupanje
Türk je predstavitev sklenil z besedami, da bo, če bo izbran za novega generalnega sekretarja ZN-a, uporabil vse svoje dozdajšnje izkušnje - zbrane ne le v okviru ZN-a, ampak tudi na položaju predsednika Slovenije in pri delu profesorja mednarodnega prava - da izpolni izkazano zaupanje. "Neprenehoma in energično bi si prizadeval uresničiti svojo vizijo, da morajo biti v delu ZN-a na prvem mestu ljudje," je povedal Türk, ki meni, da so njegove glavne odlike za novega prvega moža ZN "izkušnje, zavezanost in vizijo".

Vprašanja predstavnikov držav članic
Uvodni predstavitvi so sledila vprašanja, v veliki večini od predstavnikov držav članic GS-ja ZN-a, nekaj pa tudi od širše javnosti. Odprle so se najrazličnejše teme, povezane z aktualnimi mednarodnimi vprašanji, delom ZN-a in tudi delom samega Türka, ki je odgovarjal tekoče, v brezhibni angleščini in tudi francoščini.

Prioritete Bližnji vzhod, Afrika, agenda 2030 in jedrsko razoroževanje
Bližnjevzhodni mirovni proces, Afrika, uresničevanje agende 2030 za trajnostni razvoj in dajanje novega zagona jedrskemu razoroževanju bi bili med njegovimi prvimi prioritetami, če bi bil izbran za novega generalnega sekretarja, je zatrdil. Osnovni namen ZN-a je mir, ki pa ne pomeni le odsotnosti vojne, ampak je veliko širši pojem, je odgovoril na eno izmed vprašanj.

Enakopravnost spolov in uravnotežena geografska zastopanost
Türk se je v več odgovorih zavzel za enakopravno zastopanost tako z vidika spolov kot z geografskega vidika. Enakopravnost spolov je tudi izpostavil kot enega ključnih dosežkov svojega predsedniškega mandata v Sloveniji - poleg izboljšanja odnosov s sosednjimi državami.

Spomin na umrle sodelavce v Bagdadu leta 2003
Zaslišanje se je po dobrih dveh urah končalo čustveno, ko se je Türk s tresočim glasom spomnil nekdanjih kolegov, ki so bili ubiti v napadu na sedež ZN-a leta 2003 v Bagdadu, ter jih označil kot največje junake organizacije.

Za položaj kandidira devet kandidatov
Do zdaj je za položaj GS ZN prijavljenih devet kandidatov in kandidatk. V torek so bili prvi na vrsti nekdanji premier Črne gore Igor Lukšić, nekdanja zunanja ministrica Bolgarije, ki je na čelu Unesca, Bolgarka Irina Bokova, ter nekdanji portugalski premier in do nedavnega visoki komisar ZN-a za begunce Portugalec Antonio Guterres.

Kandidirata tudi Vesna Pusić in Vuk Jeremić
Za Türkom sta bili v sredo zaslišani še nekdanja hrvaška zunanja ministrica Vesna Pusić in nekdanja zunanja ministrica Moldavije Natalia Gherman. Kot zadnji se bodo v četrtek predstavili še nekdanja premierka Nove Zelandije Helen Clark, ki trenutno vodi program ZN-a za razvoj (UNDP), nekdanji zunanji minister Makedonije Srgjan Kerim in nekdanji srbski zunanji minister Vuk Jeremić, ki je bil med septembroma 2012 in 2013 predsednik Generalne skupščine ZN-a.

Novi generalni sekretar izbran jeseni
Junija naj bi predvidoma sledil še en krog podobnih zagovorov. Naslednika oziroma naslednico zdajšnjega generalnega sekretarja Ban Ki Muna iz Južne Koreje bo na koncu izbral Varnostni svet ZN-a in ga oziroma jo predlagal v potrditev Generalni skupščini. Posvetovanja na to temo naj bi VS začel julija in končal nekje do septembra. Položaj bo novi generalni sekretar zasedel leta 2017. Zdajšnjim osmim kandidatom in kandidatkam naj bi se v prihodnjih mesecih pridružilo še nekaj kandidatov. Roka za oddajo kandidatur namreč ni. Ugiba se predvsem o evropski komisarki iz Bolgarije Kristalini Georgievi, nekdanjem premierju Avstralije Kevinu Ruddu in nemški kanclerki Angeli Merkel.

Je napočil čas za žensko?
Do zdaj so bili na čelu ZN-a le moški. Generalnih sekretarjev je bilo osem, vsi pa so bili izbrani v dokaj zaprtem postopku najvplivnejših držav na svetu, stalnih članic VS-ja. Tokrat naj bi položaj glede na neuradno načelo geografske lokacije prvič pripadel kandidatu iz vzhodne Evrope, veliko pa je tudi govora o tem, da naj vodenje ZN-a prevzame ženska.