"Države članice se v prestolnice vračajo z jasnim razumevanjem potreb ukrajinske vojske. Prepričan sem, da bodo sprejele odločitve o tem," je visoki zunanjepolitični predstavnik Unije Josep Borrell povedal po skupnem zasedanju zunanjih in obrambnih ministrov držav članic EU-ja. Poudaril je, da v Bruslju nimajo sistemov zračne obrambe, ampak so v prestolnicah posameznih članic, ki morajo tudi sprejeti odločitev. Poudaril je še, da Ukrajina potrebuje tako sisteme kot tudi rakete zanje.
Ukrajina tako po več srečanjih zavezniških držav na visoki ravni ostaja brez konkretnih zavez glede dobav sistemov zračne obrambe. Pretekli teden je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski razpravljal z voditelji držav članic EU-ja in obrambnimi ministri zveze Nato, to temo pa so imeli na dnevnem redu tudi zunanji ministri skupine G7.
Po navedbah Zelenskega za obrambo potrebujejo sedem dodatnih sistemov Patriot ali drugih podobnih sistemov zračne obrambe. "To je minimalno število. Lahko rešijo številna življenja in resnično spremenijo položaj," je povedal na petkovem srečanju z ministri Nata.
Zračna obramba je ključna zaradi vse hujših napadov ruske vojske na Ukrajino, katerih glavna tarča je energetska infrastruktura.
Razširitev sankcij proti Iranu
Zunanji ministri članic EU-ja so medtem dosegli politični dogovor o razširitvi sankcij proti Iranu po njegovem napadu na Izrael. Strinjali so se, da se v sankcije proti Iranu zaradi dobav brezpilotnih letalnikov Rusiji vključijo še rakete in dobavo iranskim zaveznikom v regiji.
"Dosegli smo politični dogovor o razširitvi obstoječega sankcijskega režima proti Iranu na področju brezpilotnih letalnikov na rakete in njihovo morebitno dobavo Rusiji," je povedal Borrell. To po njegovih besedah vključuje proizvodnjo raket, dobavo brezpilotnih letalnikov in raket iranskim zaveznikom na območju Bližnjega vzhoda in Rdečega morja ter razširitev seznama prepovedanih sestavnih delov letalnikov.
Kot je med zasedanjem povedala slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon, dodatne sankcije proti Iranu podpira tudi Slovenija. EU je sankcije proti Teheranu sicer uvedel zaradi dobav letalnikov Moskvi, ki jih ta uporablja v agresiji na Ukrajino.
Borrell je ob tem poudaril še, da v regiji Bližnjega vzhoda ne bo trajne stabilnosti, dokler bo trajala vojna v Gazi med palestinskim islamističnim gibanjem Hamas in Izraelom.
Pri naporih za prekinitev ognja v Gazi sicer po njegovem mnenju ni opaziti nobenega napredka, enako pa velja tudi za dobavo humanitarne pomoči na območje in izpustitev talcev, ki jih je Hamas zajel med napadom na Izrael oktobra lani.
Varnost v regiji zaradi vojne v Gazi je sicer tudi osrednja tema pogovorov zunanjih ministrov članic Unije, med katerimi je tudi slovenska ministrica Tanja Fajon, s kolegi iz držav Sveta za sodelovanje v Zalivu (GCC), ki so sledili zasedanju zunanjih ministrov.
Slovenija podpira aktivnosti za večjo obrambno pripravljenost EU-ja
Šarec se je zavzel tudi za čimprejšnji začetek izvajanja naložbenega programa za evropsko obrambo, ki spremlja strategijo. Namen prve evropske strategije na področju obrambne industrije je zagotoviti, da bi članice vojaško opremo v večji meri naročale skupaj. Temu in tudi pripravljenosti evropske obrambne industrije bo v okviru naložbenega programa namenjenih 1,5 milijarde evrov.
Minister je poudaril pomen vključitve malih in srednje velikih podjetij, ki s svojim znanjem in tehnologijo lahko pomembno prispevajo k razvoju obrambne industrije EU-ja. Kot posledico naučenih lekcij z ukrajinskih bojišč Slovenija podpira povečano proizvodnjo dronov, ki bi lahko povezala manjša podjetja iz vsake države članice.
Šarec je na zasedanju še spomnil, da je Slovenija Ukrajini v zadnjih dveh letih izdatno vojaško pomagala. Spričo povečanih prizadevanj pa sodeluje tudi v različnih koalicijah, med drugim se je pridružila češki pobudi za nabavo streliva.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje