Ukrajinske oborožene sile so v zračnih napadih v Donecku in Lugansku ubile 1000 proruskih upornikov. Medtem so začele veljati nove sankcije EU-ja, uperjene proti voditeljem upornikov.

Proruski uporniki na jugovzhodu države so potrdili obsežno obstreljevanje ukrajinske vojske, a zavrnili točnost informacij o številu žrtev.

"Takšno število ni v skladu z resnico," je navedbe tiskovnega predstavnika ukrajinskega obrambnega ministrstva Vladislava Seleznjova zavrnil vodja samooklicane Doneške ljudske republike Andrej Purgin in dodal, da v Dzeržinsku ni toliko upornikov. Hkrati je potrdil, da so ukrajinske sile začele obstreljevati v Marinkovi, predmestju Donecka, pri čemer je bilo po njegovih besedah ubitih 20 civilistov.

Zaradi obstreljevanja je jugovzhodni del Ukrajine zapustilo že več kot 21.000 ljudi, ki so si poiskali zatočišče v Rusiji. Tiskovni predstavnik ruskega ministrstva za izredne razmere Aleksander Drobiševski je sporočil, da je v 321 centrih že 21.200 ljudi. Zatočišče beguncem iz Ukrajine je ponudilo več kot 30 ruskih pokrajin, največ se jih je zateklo v Južno in Osrednje zvezno okrožje ter na Severni Kavkaz in Krim, ki se je pred meseci odcepil od Ukrajine in priključil k Rusiji.

EU uvedel sankcije proti voditeljem proruskih upornikov
Evropska unija je razkrila, da se v petek sprejete sankcije proti akterjem v ukrajinski krizi nanašajo na premierja samooklicane ljudske republike Doneck Aleksandra Boroda in premierja samooklicane ljudske republike Lugansk Marata Baširova ter proti nekaterim drugim visokim predstavnikom proruskih upornikov v Donecku in Lugansku.

Sankcije so z objavo v Uradnem listu EU-ja začele veljati ravno danes. Proruskim upornikom so prepovedali potovanja in jim zamrznili premoženja v EU-ju. Na seznamu je zdaj že 72 ljudi, poleg tega pa je EU zamrznil premoženje tudi dvema podjetjema na Krimu.

Rusija ne bo več pisala resolucij o Ukrajini
Ruski veleposlanik pri ZN-u Vitalij Čurkin je v New Yorku sporočil, da Moskva ne bo več pisala predlogov za resolucije Varnostnega sveta o Ukrajini, saj podpore za svoja stališča ne bo dobila.

Rusija si namreč prizadeva za sprejetje resolucije, zato je ZN-u podala štiri ključne elemente, ki bi jih morala prihodnja resolucija vsebovati. Med drugim je to uporaba izraza globoke zaskrbljenosti zaradi žrtev spopadov med civilnim prebivalstvom. Vsebovati mora izraz podpore mednarodnim predlogom za umiritev položaja, kot sta ženevska izjava, sprejeta 17. aprila, in berlinska skupna izjava, sprejeta 2. julija.

Resolucija mora vsebovati tudi zahtevo do vseh strani, naj prenehajo izvajati nasilje ter pooblastiti Organizacijo za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) za posredovanje s posebno opazovalno misijo. Na ZN-u posebnih komentarjev glede predlogov ruskega veleposlanika pri ZN-uz niso imeli.

Priznanje zmote
Čurkin je ob tem izrazil željo, da tiste države, ki so do zdaj zavračale predloge resolucij o Ukrajini, spoznajo svojo zmoto in priznajo, da je nekaj treba storiti, ker je položaj vse slabši. S tem je imel v mislih stalne članice Varnostnega sveta (ZDA, Francija, Velika Britanija), ki sicer nimajo težav s Čurkinovimi elementi, vendar pa želijo tudi, da Rusija neha podpirati upornike, saj morajo ti sprejeti oblast vlade v Kijevu.