"Z bojne linije smo umaknili vse orožje kalibra, večjega od 100 milimetrov," je dejal premier samooklicane Ljudske republike Doneck Aleksander Zaharčenko. "Na žalost tega ni storila Ukrajina," je dejal po poročanju britanskega BBC-ja. Zaharčenko je vlado v Kijevu obtožil, da se ne drži svojih obljub, da bodo njene sile umaknile topništvo, da bi tako lahko ustvarili tamponsko območje, široko od 50 do 140 kilometrov, odvisno od dometa orožja.

Kijev naj bi zadrževal 3000 ljudi
"V ujetništvu ukrajinski sil je trenutno več kot 3000 ljudi, med katerimi so številni, ki sploh niso sodelovali v spopadih na vzhodu Ukrajine, temveč so le izrazili zvestobo Ljudski republiki Doneck," je zatrdil predstavnik proruskih upornikov Denis Pušilin.

Od začetka spopadov aprila lani, le mesec dni po priključitvi Krimskega polotoka Rusiji, je bilo v vzhodnoukrajinskih regijah Doneck in Lugansk ubitih najmanj 6.000 ljudi.

Na terenu opazovalci Ovseja
Februarja so voditelji Nemčije, Francije, Rusije in Ukrajine v Minsku dosegli dogovor o trajni prekinitvi ognja, ki predvideva tudi umik težkega orožja. A od takrat so se zgodile številne kršitve premirja, prav tako pa sta se obe strani obotavljali z umikom.

Stanje na vzhodu Ukrajine v skladu z dogovorom sicer nadzorujejo opazovalci Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse), ki pa naj bi po navedbah nemškega zunanjega ministra Frank-Walterja Steinmeierja nadzorovala tudi kraje, kamor bodo sile ukrajinske vlade in upornikov premestile vse orožje. To naj bi predvidevali najnovejši pogovori, po besedah Steinmeierja pa je ta predlog podprl tudi njegov ruski kolega Sergej Lavrov.

Federica Mogherini za ohranitev sankcij proti Rusiji
Na neformalnem zasedanju zunanjih ministrov EU-ja v Rigi, t. i. Gymnich, so sicer znova govorili o Ukrajini. Že v petek se je visoka zunanjepolitična predstavnica EU-ja Federica Mogherini izrekla za ohranitev sankcij proti Rusiji, dokler se ne bodo razmere na vzhodu Ukrajine izboljšale in dokler ne bo dogovor iz Minska polno uresničen. Na drugi strani se je zavzela tudi za to, da EU stori več za izboljšanje odnosov z Rusijo, s katero je najslabši odnos med Vzhodom in Zahodom po hladni vojni. "Stopiti moramo v stik z Rusi, predvsem z mladimi, in jih spodbuditi, da EU vidijo s svojimi očmi in stkejo vezi po celotni Evropi," je dejala.

Nekaj sankcij vendarle odstranjenih
EU je medtem odpravil sankcije proti štirim Ukrajincem, med katerimi je tudi sin nekdanjega ukrajinskega premierja Mikole Azarova Oleksij Azarov. Od začetka krize je EU sankcije uvedel za okoli 150 Rusov, Ukrajincev in prebivalcev Krima. Od strmoglavljenja malezijskega letala na vzhodu Ukrajine julija lani pa je povezava uvedla tudi ostre gospodarske sankcije proti Rusiji.

Kot so sporočili s slovenskega ministrstva za zunanje zadeve, so ministri v Rigi izmenjali tudi poglede glede položaja v evropski soseščini. Pozornost so posvetili tudi položaju v Libiji, Siriji in Iraku, kjer se krepi skrajna skupina Islamska država. Ministri so v razpravi izpostavili predvsem nevarnost ustvarjanja varnostnega vakuuma v Libiji in s tem povezane grožnje širjenja ter utrjevanja vpliva Islamske države. Izrazili so polno podporo prizadevanjem Bernardina Leona in izpostavili ključno vlogo sosednjih držav ter nadaljnjih konzultacij z ZDA in ZN-om.