Unicef ob današnji obletnici opozarja, da več kot 177 milijonov otrok po svetu – kar je največ v zgodovini sklada – potrebuje humanitarno pomoč. Zato je za pomoč tem otrokom in njihovim družinam v 145 državah za leto 2022 objavil nujen poziv za 9,4 milijarde ameriških dolarjev (8,31 milijarde evrov).

Potreb po humanitarni pomoči je 31 odstotkov več kot letos, so ob tem poudarili pri Unicefu in pojasnili, da samo za pomoč 13 milijonom otrok v Afganistanu potrebujejo dve milijardi ameriških dolarjev, saj kar milijonu afganistanskih otrok grozi lakota. Skoraj milijardo dolarjev potrebujejo za sirske begunce.

"Ogroženi so vsi naši dosežki"

Organizacija poudarja, da otroci po svetu trpijo zaradi posledic spopadov, skrajnih vremenskih pojavov, podnebne krize in pandemije covida-19. Pri tem je v zadnjem poročilu pandemijo covida-19 izpostavila kot največjo grožnjo napredku za otroke v njeni 75-letni zgodovini.

"Do zdaj je Unicef pripomogel pri oblikovanju bolj zdravega in varnejšega okolja za otroke po vsem svetu ter tako dosegel rezultate, ki so se dotaknili milijonov ljudi," je dejala izvršna direktorica sklada Henrietta Fore. "Zdaj pa so ogroženi vsi naši dosežki. Pandemija predstavlja največjo grožnjo napredku za otroke v 75-letni zgodovini organizacije. Število otrok, ki so lačni, ki ne hodijo v šolo, ki jih zlorabljajo, ki živijo v revščini ali ki so prisiljeni v poroko, še naprej narašča, obenem pa pada število tistih otrok, ki jim je omogočen dostop do zdravstvenega varstva, cepiv, zadostne količine hrane in bistvenih storitev. V letu, ki bi ga morali preživljati v pričakovanju novih dosežkov, pravzaprav nazadujemo," je opozorila.

Sorodna novica Pomoč mladim v stiski se lahko začne s preprostim vprašanjem: "Kako se počutiš?"

Poročilo navaja, da naj bi zaradi pandemije v življenjskih pogojih večdimenzionalne revščine živelo kar 100 milijonov otrok več, kar predstavlja 10-odstotno zvišanje v primerjavi z letom 2019. To pomeni, da je bilo od marca 2020 v revščino pahnjenih približno 1,8 otroka več vsako sekundo. Poročilo opozarja tudi, da bo pot do ponovnega pridobivanja izgubljene prednosti še dolga, saj bo za vrnitev v stanje pred izbruhom pandemije, kar zadeva otroško revščino, tudi v najboljšem primeru potrebnih od sedem do osem let, so sporočili s Slovenske fundacija za Unicef. "Lani 23 milijonov otrok ni prejelo osnovnih cepiv, kar je štiri milijone več kot pred pandemijo," je za Radio Slovenija dejal izvršni direktor Unicefa Slovenija Tomaž Bergoč.

Edina organizacija v okviru ZN-a, posvečena izključno otrokom

V Unicefu ob visoki obletnici sicer poudarjajo, da si že 75 let prizadevajo za človekove pravice in dobrobit vseh otrok, ne glede na to, kdo so in kje živijo.

Kot mednarodni sklad za otroke je bil Unicef ustanovljen 11. decembra 1946 s soglasjem na prvem zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov. Namenjen je bil zagotavljanju kratkoročne nujne pomoči otrokom v povojni Evropi s hrano in zdravili. Pomoči je bila deležna tudi takratna Jugoslavija, vključno s Slovenijo. Tako kot zdaj se je tudi takrat v celoti financiral s prostovoljnimi prispevki.

Leta 1953 je Unicef postal stalna organizacija Združenih narodov, njegova dejavnost pa se je preusmerila v izvajanje razvojnih programov v Afriki, Aziji, na Bližnjem vzhodu in v Latinski Ameriki. Dejaven je bil v približno sto državah sveta. Leta 1965 je za svoje delo prejel Nobelovo nagrado za mir, piše na spletni strani Slovenske fundacije za Unicef.

Je edina organizacija v okviru Združenih narodov, ki je posvečena izključno otrokom in skrbi za njihovo preživetje, zaščito in razvoj. V sodelovanju z vladami, lokalnimi skupnostmi, nevladnimi organizacijami in posamezniki trenutno v več kot 190 državah zagovarja otrokove pravice in dejavno podpira ter izvaja programe za otroke: osnovno zdravstveno oskrbo, pitno vodo, ustrezno prehrano, izobrazbo ter zaščito v posebej težkih okoliščinah.