"V boju proti otroškemu delu izgubljamo tla po nogami, zadnje leto pa tudi ni olajšalo tega boja," je v izjavi pred svetovnim dnevom boja proti otroškemu delu opozorila izvršna direktorica Unicefa Henrietta Fore. "Že v drugem letu globalnega zaprtja, zaprtja šol, gospodarskega nazadovanja in krčenja proračunov so številne družine prisiljene v srce parajoče odločitve."

Največji porast otroškega dela so zaznali v Afriki. V podsaharski Afriki je v zadnjih štirih letih začelo delati dodatnih 16,6 milijona otrok, kar je posledica rasti populacije, ponavljajočih se kriz, izjemne revščine in nezadostne socialne zaščite, opozarjajo v slovenskem Unicefu.

Po večletnem padanju številke znova naraščajo

Združeni narodi so letošnje leto označili za mednarodno leto za ukinitev otroškega dela. Kot pravijo, je potrebno nujno ukrepanje, da bi uresničili cilj o končanju prisilnega dela otrok do leta 2025. Čeprav so številke visoke, pa je bil v zadnjih 20 letih narejen velik korak naprej. Leta 2000 je delalo 246 milijonov otrok. A kot opozarjajo v ZN-u, bi se lahko trend zmanjševanja obrnil in že konec drugega leta bi lahko prisilno delalo 206 milijonov otrok, če države ne bodo sprejele ostrih ukrepov za preprečitev otroškega dela oz. za zaščito otrok.

Zaprtje šol in poslabšanje gospodarskih razmer zaradi pandemije je številne otroke prisililo v dolge delovnike, še več pa jih je prisiljenih v najhujše oblike prisilnega dela.

Poročilo omenja povečanje števila otrok, ki so prisiljeni v delo, starih od 5 do 11 let. Ti zdaj predstavljajo polovico globalnega števila otroške delovne sile. Prav tako se povečuje število tistih, ki opravljajo nevarna dela, ki škodujejo njihovemu zdravju in varstvu. Število otrok, starih od 5 do 17 let, ki opravljajo nevarno delo, torej delo, ki lahko škodi njihovemu zdravju, ogrozi njihovo varnost ali vpliva na njihov moralni razvoj, se je od leta 2019 povišalo za 6,5 milijona in zdaj znaša 79 milijonov, so sporočili iz slovenskega Unicefa.

Dela več dečkov kot deklic

Šole ne obiskuje skoraj 28 odstotkov otrok, starih od 5 do 11 let, ter 35 odstotkov otrok, starih od 12 do 14 let, ki prisilno delajo. Ne glede na starost je delo otrok pogostejše med dečki kot med deklicami. Če upoštevamo gospodinjska opravila, ki jih otroci opravljajo vsaj 21 ur na teden, se razlike med spoloma zmanjšajo.

Kot je pojasnila ena od avtoric poročila Claudia Cappa, svetovalka Unicefa, so do teh podatkov prišli pred epidemijo. "Če pogledamo na posledice covida-19, smo lahko še bolj zaskrbljeni." Med ukrepi, s katerimi bi lahko zmanjšali otroško delo, našteva brezplačno in kakovostno obvezno šolanje.

ILO: Smo na prelomni točki

Direktor mednarodne organizacije za delo (ILO) Guy Ryder opozarja, da je treba povečati naložbe v razvoj ruralnih območij in v dostojno delo v kmetijstvu, v katerem dela 70 odstotkov otrok, ki so v to prisiljeni. Petina jih dela v storitvenih dejavnostih, 10 odstotkov pa v industrijskem sektorju.

Po Ryderjevem mnenju smo na prelomni točki glede boja proti začaranemu krogu dela otrok in njihove revščine. "Socialna zaščita z elementi vključenosti poskrbi za to, da bodo otroci iz različnih družin lahko še naprej hodili v šolo kljub gospodarskim stiskam. Bistvenega pomena je povečanje naložb v razvoj podeželja in dostojni delovni pogoji na področju kmetijstva. Smo na prelomni točki in veliko je odvisno od tega, kako se bomo odzvali v dani situaciji. Zdaj je čas, da obnovimo svoje zaveze, vložimo dodatna prizadevanja, spremenimo situacijo in prekinemo začarani krog revščine in dela otrok."