Milenijske razvojne cilje (Millennium Development Goals) je 192 svetovnih držav in najmanj 23 mednarodnih organizacij na pobudo Združenih narodov sprejelo leta 2000 v Milenijski deklaraciji. Milenijski razvojni cilji so najobsežnejši in najbolj specifični razvojni cilji z najširšo podporo, kar jo je svet videl v svoji zgodovini.

Osem ciljev zagotavlja konkretne mejnike za boj proti revščini v vseh njenih razsežnostih, ker so jih oblikovale vse države, pa so tako nagovorile potrebe vsake posebej. Cilji tisočletja zagotavljajo razvojni okvir za celotno mednarodno skupnost, ki si prizadeva, da bi razvoj dosegel prav vse prebivalce in vse kotičke sveta.

Vse poti vodijo k zmanjševanju revščine
Milenijskih ciljev je osem, države in narode pa zavezujejo k novemu vsesplošnemu partnerstvu za zmanjševanje revščine po svetu. Za polovico naj bi zmanjšali število ljudi, ki živijo v ekstremni revščini, za dve tretjini naj bi zmanjšali število otrok, ki umrejo, preden dopolnijo peto leto, zavzemajo se za svobodnejšo trgovino, države v razvoju naj bi povezali na svetovni splet, vsem otrokom naj bi zagotovili vsaj osnovno šolanje, eden izmed ciljev pa je tudi ustaviti širjenje virusa HIV in aidsa. Ob tem poudarjajo še enakopravnost žensk, pravico do izobraževanja in okoljsko trajnost.

Ameriški predsednik Barack Obama, francoski predsednik Nicolas Sarkozy, kitajski premier Ven Džjabao in iranski predsednik Mahmud Ahmadinedžad bodo med 140 voditelji, ki bodo medsebojne razlike in spore za nekaj dni postavili na stran in skušali najti načine, kako pospešiti izpolnjevanje ciljev. Sprejeli naj bi akcijski načrt, ki bo gradil na dosedanjih uspehih in odpravljal zaostanke pri doseganju ciljev.

Pomanjkljiv napredek pri uresničevanju ciljev
Uresničitev Razvojnih ciljev tisočletja je določena za leto 2015, in čeprav letošnje letno poročilo Združenih narodov o doseganju ciljev izpostavlja številne uspehe, je očiten pomanjkljiv napredek pri doseganju le-teh. Številni strokovnjaki so prepričani, da bo vse cilje nemogoče izpolniti do roka, ki so si ga postavili, generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Mun pa je povedal, da je potrebno več denarja in politične volje, da bi kampanjo za uresničevanje ciljev ponovno postavili na noge.

Evropska unija naj bi na tokratnem vrhu napovedala milijardo dolarjev vredno donacijo, Svetovna banka pa naj bi za uresničevanje ciljev, predvsem za izobrazbo, namenila 750 milijonov dolarjev. Kljub temu morajo svetovni akterji za izpolnitev ciljev v naslednjih petih letih zbrati še 120 milijard dolarjev, kar pa je v času, ki ga je prizadela in močno zaznamovala svetovna gospodarska kriza, težko.

Ban zavezan uresničevanju ciljev
"Vem, da obstaja skepticizem, a razvojni cilji tisočletja so obljuba, črno na belem, ki so jo dali svetovni voditelji, da bodo ljudi rešili revščine. Cilje moramo uresničiti," je bil v intervjuju za agencijo AFP odločen Ban Ki Mun, ki pa je priznal, da se lahko zgodi, da bo uresničitev nekaterih ciljev mogoča šele po letu 2015. Ban je prepričan, da bo tokratno srečanje "pritegnilo na milijarde dolarjev", pričakuje pa predvsem donacije velikih podjetij, človekoljubnih organizacij in dobrodelnih ustanov.

Generalni sekretar Svetovne organiziacije je povedal, da bodo v zadnjih petih letih kot prednost uresničevanja ciljev postavili predvsem zdravje mater in otrok, saj je to "cilj tisočletja, katerega uresničitev poteka najpočasneje".

Združene moči za boljši in pravičnejši svet
Dokument, ki so ga v Združenih narodih sestavili pred vrhom, opozarja tudi, da je svetovna gospodarska kriza še povečala neenakost in ranljivost po svetu ter ustavila napredek, ki so ga svetovni akterji dosegli po vrhu leta 2000. Svetovne voditelje in mednarodne organizacije zato v naslednjih letih čaka izjemno težko delo, a če jim bo do leta 2015 res uspelo uresničiti cilje, bi to lahko pomenilo, da se bo revščina zmanjšala za polovico, da bodo rešili na milijone življenj in da bodo imeli korist od svetovnega gospodarstva prav vsi ljudje na tem svetu.