Osnutek ustave bo zdaj romal v roke predsednika Mohameda Mursija, ki naj bi ga podpisal v soboto in s tem odprl pot do referenduma o novi ustavi, ki bo predvidoma potekal sredi decembra.

S pripravo osnutka dolgo pričakovane nove ustave bi lahko prišlo do konca krize, ki je izbruhnila pred tednom dni, ko si je Mursi razširil pooblastila, s tem pa prislužil oznako "novi faraon".

Mursi zagotavlja, da gre za izreden ukrep za izredne razmere, in obljublja, da ga bo umaknil takoj, ko bodo ljudje glasovali o novi ustavi. "Za diktatorstvo ni prostora," je zatrdil v četrtek zvečer na televiziji.

Ustavodajna skupščina je pohitela s pripravo ustave, saj je ustavno sodišče napovedalo, da bo v nedeljo odločalo o razpustitvi skupščine. Napoved ustavnega sodišča je posledica spora med egiptovskim pravosodjem in predsednikom zaradi razširitve njegovih pooblastil.

Sekularna opozicija nezadovoljna
Poslanci ustavodajne skupščine so potrdili vse člene ustave po razpravi, ki je trajala 19 ur. Končni osnutek prinaša zgodovinske spremembe v politični ureditvi najbolj poseljene arabske države. Liberalni, levousmerjeni in krščanski poslanci skupščine so bojkotirali glasovanje, saj islamiste obtožujejo, da vsiljujejo svojo vizijo prihodnje ureditve države.

Ustava določa, da je islam državna religija in načela šeriatskega prava vir zakonodaje, kar sicer ostaja nespremenjeno od prejšnje ustave iz časa Mubarakovega režima, navaja BBC in dodaja, da je v ustavi zapisano tudi, da sta krščansko in judaizem glavni vir zakonodaje za egiptovske kristjane in Jude.

Nasprotniki osnutka ustave niso zadovoljni še z nekaterimi določili, med drugim o pomembnosti družinskih vrednot, saj se bojijo, da bo prišlo do omejevanja svobode govora. Pritožujejo se tudi na tem, da ni posebnega določila, ki bi zapovedoval enakopravnost med moškimi in ženskami.

Eno najpomembnejših določil je glede časa predsednikovanja, ki je omejen na dva mandata oziroma osem let, da se ne bi ponovil primer nekdanjega predsednika Hosnija Mubaraka, ki je vladal kar tri desetletja. Predsednik lahko razglasi vojno, a le ob strinjanju parlamenta in po posvetovanju z nacionalnim obrambnim svetom.