Vrsta čakajočih se je vila več kot kilometer pred drsališčem, v katerem so prostovoljci razdelili približno 1500 paketov hrane ljudem, ki so nanje čakali že od 5. zjutraj.

"Ob koncu meseca je moj žep prazen. Moramo plačati račune, zavarovanje, vse," je za Reuters povedala Ingrid Berala, ki se je v Ženevo preselila iz Nikaragve in dela polovični delovni čas. "Tole je super, ker bomo imeli hrano vsaj za en teden, teden olajšanja ... kaj bo drugi teden, pa ne vem."

V državi s skoraj 8,6 milijona prebivalci jih 660.000 živi pod pragom revščine, navaja Karitas, še posebej starši samohranilci in tisti z nizko stopnjo izobrazbe, ki po izgubi službe ne morejo najti dela. Več kot 1,1 milijona ljudem grozi revščina, kar pomeni, da imajo manj kot 60 odstotkov povprečne plače, ki je leta 2018 v Švici znašala 6.538 frankov (6.137 evrov).

Po izračunih švicarske banke UBS je Ženeva drugo najdražje mesto na svetu za tričlansko družino, dražji je samo še Zürich. Zelo visoki so sicer tudi povprečni dohodki prebivalca Švice.

Kako se to lahko dogaja?

"Mislim, da se veliko ljudi tega zaveda, a je drugače, ko to vidite na lastne oči," je povedala Silvana Matromatteo, direktorica dobrodelne organizacije Geneva Solidarity Caravan.

"Imeli smo ljudi v solzah, ki so tarnali, da saj ni mogoče, da se kaj takega dogaja v njihovi državi. A to je realnost in morda je koronavirus to izpostavil, kar je dobro, ker bomo lahko sprejeli ukrepe za podporo vsem tem delavcem, ker so predvsem delavci."

Patrick Wieland, vodja misije Zdravnikov brez meja, pa je dejal, da je anketa prejšnji teden pokazala, da je bila le polovica tistih, ki so prejeli brezplačno hrano, nedokumentiranih, medtem ko so drugi bodisi Švicarji, bodisi so si pridobili ustrezne dokumente, bodisi so prosilci za azil.

Dobri trije odstotki so bili pozitivni na novi koronavirus, kar je trikrat več od povprečja v Ženevi. To pripisujejo revnim in natrpanim namestitvenim enotam.

"V Ženevi, enem najbogatejših mest na svetu, so vedno živeli tudi ljudje na robu, še posebej tisti, ki delajo kot hišne pomočnice, v kmetijstvu, na gradbiščih ali v hotelih in so se zaradi koronavirusa čez noč znašli brez dela," je dejal.