Nekdanji guverner Massachusettssa je namreč v sobotnem soočenju v Manchestru v zvezni državi New Hampshire vse kritike tekmecev preprosto odrinil vstran in jih pustil, da se v svoji nemoči spričkajo med sabo.
Tri dni pred strankarskimi volitvami v New Hampshiru v anketah premočno vodi Romney, ki je pretekli torek v Iowi le za osem glasov premagal drugouvrščenega nekdanjega senatorja Pensilvanije Ricka Santoruma. Podobnega presenečenja naj v New Hampshiru ne bi bilo, zato so Romneyjevi nasprotniki pozornost v sobotnem soočenju namenjali bolj volivcem Južne Karoline, kjer bodo strankarske volitve 21. januarja.

Južna Karolina je bolj konservativna od New Hampshira. Tam na večji uspeh računajo Santorum, nekdanji predsednik predstavniškega doma kongresa Newt Gingrich iz Georgije ter guverner Teksasa Rick Perry, ki pa se je v soboto najverjetneje "dokončno pokopal". V kritiki politike predsednika Baracka Obame do Iraka je bil tako goreč, da je dejal, da bi sam nemudoma vrnil ameriško vojsko v Irak, ki ga menda Iran zavzema s svetlobno hitrostjo.

Paul o Gingrichu: Piščančji jastreb
Republikanski kandidati so trenutno proti Romneyju precej nemočni, saj kaže, da se bolj bojujejo med seboj. Skupno ofenzivo na Romneyja so v soboto preprečili tudi voditelji soočenja, ki so uspešno sprožali prepire med kandidati. Gingrich je moral odgovoriti na vprašanje, kaj meni o tem, da ga ima Ron Paul za "piščančjega jastreba". Gre za ameriškega politika, ki je naklonjen vojnam, vendar v njih ne bi sodeloval osebno.

Gingrich je dejal, da to osebno zameri, in odvrnil, da ni šel v Vietnam, ker je imel ženo in otroka. Paul, ki želi končati vse ameriške vojne v tujini, pa mu je odvrnil, da je takrat tudi sam imel ženo in dva otroka, vendar je šel služit. Med vojno je bil kirurg pri letalskih silah, zato ga danes močno jezi, da politiki tako radi pošiljajo mlade v vojno. Paul je Santorumu očital, da je zagovornik velike vlade, ker je v senatu usmerjal proračunska sredstva v Pensilvanijo, očital pa mu je tudi služenje z lobiranjem. Santorum je del očitkov priznal.

V napad na Obamo
Ker so se nasprotniki bojevali med seboj, se je Romney lotil nekdanjega guvernerja Utaha Jona Huntsmana in mu je očital, da je zadnji dve leti izvajal Obamovo politiko kot veleposlanik na Kitajskem. Huntsman mu je odvrnil, da želi Romney začeti trgovinsko vojno s Kitajsko, ko trdi, da ji ne bo dovolil manipulacij valutnih tečajev, Romney pa je dejal, da vojna ni v interesu Kitajske, ki proda v ZDA več kot obratno.

Romney je nenehno poudarjal svoje izkušnje iz gospodarstva, Gingrich pa mu je očital, da je med vodenjem podjetja Bain Capital odpuščal delavce. Romney je zatrdil, da so poslovne izkušnje pomembnejše kot celo življenje v Washingtonu in politiki. Gingrich in Santorum sta mu očitala, da njegova gospodarska politika ne ponuja nič kaj drugačnega od Obamove. Skoraj vsak napad je Romney odbil s kritiko Obame, ki da spreminja ZDA v socialno državo po evropskem modelu, kar ni ameriško. Na opombo, da je brezposelnost začela padati, je Romney odvrnil, da je Obama "kot petelin, ki si želi lastiti zasluge za sončni vzhod". Obama naj bi po njegovem poglobil recesijo in upočasnil okrevanje.
Nevešči zunanje politike
Obama je bil deležen tudi rednih kritik glede zunanje politike, čeprav Romney in večina drugih niso povedali, kako drugače bi ukrepali glede Irana, Izraela, Sirije, Afganistana, Pakistana in vrste drugih kriznih vprašanj.
Paul bi vse pustil pri miru, Perry pa bi spet začel vojno v Iraku. Glede zunanje politike je v soočenjih sicer opazno popolno pomanjkanje poudarjanja pomena zavezništev. Evropa se omenja le kot primer neučinkovitih socialnih držav, ki gospodarsko propadajo. Edino zavezništvo, ki ga kandidati omenjajo, je tisto z Izraelom, z izjemo Paula in Huntsmana.

Mormon, ki bi bil predsednik
In kdo sploh je Mitt Romney? Rojen je bil v Michiganu leta 1947 in politika mu je bila praktično položena v zibelko. Njegov oče George Romney je bil namreč guverner Michigana, ugledni poslovnež in znani mormonski vodja, zato je bil njegov sin od rane mladosti obkrožen z varuškami, s šoferji in z mormonskimi duhovniki.

Revija People ga je leta 2002 razglasila za enega izmed 50 najbolj seksi moških, ki pravi, da je najlepša stvar pri predsedniški kampanji to, da lahko brez očitkov "stalno objema vse te krasne ženske brez očitkov".

Na volitvah v ruralni Iowi se je potencialnim volivcem skušal predstaviti kot "ljudski človek", mali človek, eden od njih in je pridno udrihal čez bogate. V nasprotju s svojo neuspelo kandidaturo leta 2008 je lepo krojene obleke, v katerih je bil videti kot investicijski bankir, zamenjal za pletene puloverje in kariraste srajce, kramljal z domačini in jedel hamburgerje v mestnih obedovalnicah.
Mali veliki človek
A 64-letni Romney ni mali človek, ampak ambiciozni diplomant elitnega Harvarda. Sošolci se spominjajo, da je prvi vstajal, da je prebral vsa gradiva, bil je predsednik uprave finančnega velikana Bain, lastnik številnih dvorcev in vil, avtomobilov in zasebnih letal, smučišč in letovišč. Forbes njegovo premoženje ocenjuje na 250 milijonov dolarjev, analitiki pa ga - tudi po drži in načinu govora - primerjajo z monarhom.

S prepričevanjem republikancev, da je pravi človek za nalogo, ima nemalo težav - ne le zato, ker je kot guverner Massachusettssa uspešno uporabil prav kritizirani model Obamove zdravstvene reforme, ampak tudi zaradi svoje mormonske veroizpovedi, ki jo imajo mnogi v ZDA še vedno za sekto.
Romney je bil vzgojen v mormonskem duhu, pri 19 letih pa je šel za dve leti in pol v Francijo kot mormonski misijonar - v vsem tem času se svoji zaročenki Ann, ki se je zaradi njega spreobrnila, sploh ni smel oglašati. Po vrnitvi sta se poročila, par, ki ima pet otrok, pa bo letos praznoval 43. obletnico poroke, kar Romney med soočenji rad navrže "serijskemu prešuštniku" Gingrichu.

Toda čeprav je Mitt Romney s svojimi krojenimi oblekami, izklesanim obrazom in urejeno pričesko videti kot predsedniški kandidat, pa je pomanjkanje karizme precej očitno. Kritiki mu očitajo, da je "dolgočasen", "čuden", "izumetničen" in da deluje kot robot. A časi, ko je "ljudski" George W. Bush s svojo preprostostjo osvojil republikanske volivce, so za stranko - vsaj na najverjetneje izgubljenih volitvah 2012 - minili.