Sunitska soseska v uporniškem mestu Homs je bila skoraj mesec dni tarča silovitega bombardiranja in uporniki so bili prejšnji teden dni prisiljeni v "strateški umik" pred napredujočimi vladnimi silami.

Sirske oblasti od umika upornikov niso dovolile prihoda človekoljubnih delavcev in pomoči v sosesko, od koder so prihajala poročila o številnih usmrtitvah nasprotnikov režima sirskega predsednika Bašarja Al Asada, proti kateremu že leto dni potekajo množični prodemokratični protesti.

Mednarodni odboro Rdečega križa v svojem sporočilu ni pojasnil, kakšno pomoč so predstavniki Rdečega polmeseca dostavili v Baba Amr. Rdeči križ je za prihod svojih predstavnikov zaprosil prejšnji petek.

"Sirski arabski Rdeči polmesec je v Baba Amr ostal 45 minut. Odkrili so, da je večina prebivalcev zapustila Baba Amr in se zatekla na območja, ki jih je prejšnji teden obiskal Rdeči polmesec in Rdeči križ," so sporočili iz Rdečega križa.

Človekoljubni delavci so Baba Amr obiskali skupaj z generalno podsekretarko ZN-a za humanitarne zadeve Valerie Amos, ki je danes začela obisk v Siriji, kjer bo skušala oblasti prepričati, da omogočijo neomejen dostop za pomoč civilistom v najbolj prizadetih mestih, predvsem Homsu.

Nevarne vzporednice s Srebrenico
Sloviti vojni dopisnik, zdaj pa kolumnist britanskega Independenta Robert Fisk se v svoji zadnji kolumni sprašuje, ali je Homs današnja Srebrenica.

"Vzporednice so zapeljive, nevarne, strašljive, pogosto netočne," piše Fisk, ki spominja, da je nekdanji britanski premier Anthony Eden takratnega egiptovskega predsednika Gamala Abdela Naserja leta 1956 poimenoval za "nilskega Mussolinija", Bush in Blair pa sta Sadama Huseina leta 2003 oklicala za "Hitlerja Tigrisa". "Upreti se tiranom - razen če so ravno 'naši' tirani - je precej modno. Ko pa se ne upremo proti njim, nas malce zvije in si začnemo postavljati nelagodna vprašanja. Zakaj smo le stali križem rok?," piše Fisk.

V Srebrenici je bilo žrtev več kot 8.000. Toliko jih je bilo za zdaj v celotni Siriji, v Homsu jih je bilo manj. A Fisk vleče še druge vzporednice med Srebrenico in Homsom. V Srebrenici so tamkajšnjega muslimanskega poveljnika Naserja Orića, ki je od leta 1990 pobijal srbske civiliste v mestu, pred srbskim pokolom skrivnostno rešili.
Tudi v Homsu so se nekateri oboroženi uporniki bahali, kako so rezali vratove nasprotnikom. V Srebrenici so se Srbi izgovarjali, da so se borili z islamističnimi teroristi - isto trdijo pripadniki vladajoče sirske stranke Baat, ki ji pripada tudi Al Asad.

Brez vstopa
Vzporednic je še več: Rdeči križ in novinarji nimajo vstopa, možje in dečki so ločeni od žensk, ženske begunke pripovedujejo grozljive zgodbe o pokolu njihovih mož, može naložijo v tovornjake in jih odpeljejo neznano kam. Mednarodna skupnost je odpovedala. So pa tudi razlike: v Srebrenici so kristjani pobijali muslimane, v Homsu pa muslimani pobijajo muslimane. ZN je Srebrenici podelil poseben status "varne cone" in enote ZN-a so bile v času morije tam. Homs tega nima.

Mednarodni voditelji - kot kaže zgornji Obamov primer - vztrajno ponavljajo, da se v Siriji ne nameravajo vpletati. "Čudno, mar ne, kako skoraj prav tako radi oglašujemo našo nemoč do Sirije, kot grozimo Iranu zaradi njegovega resničnega ali namišljenega jedrskega programa, ko Iran sploh nikogar ne pobija," je ciničen Fisk. "Pravica Zahoda do varovanja se ne deli kar svobodno, še posebej če so žrtve malce preblizu prelomnic Bližnjega vzhoda, da bi bili vredni našega varstva. Imamo pa obilo sočutja do njih - in ogorčenja. A usmiljenje je poceni, sočustvovanje lahko, žalost pa protibolečinska tableta, vsaj za slabe vesti."

Fisk končuje, da bodo Sirci prepuščeni sami sebi, kot so bili dolgo bosanski Muslimani. Nazadnje bo mednarodna skupnost le dosegla Homs, ko bo ta že popolnoma zlomljen.

Obama proti ameriški akciji
Predsednik ZDA Barack Obama stanje v Siriji opisuje kot "srce parajoče", a pravi, da bi bilo enostransko ameriško vojaško posredovanje napaka.

Obama je na svoji prvi novinarski konferenci letos dejal, da bo sirski predsednik Asad padel, kot so padli tudi drugi diktatorji, a da bodo ZDA skušale doseči to z izolacijo Sirije, ne pa s silo. Ob tem je svoje kritike opozoril, naj ne pozabijo na ceno vojne.

Zavrnil je tudi primerjave z Libijo, češ da je Sirija bolj zapletena. V Libiji, kjer so uporniki ob pomoči Natovih letalskih napadov po večmesečni vstaji strmoglavili dolgoletnega voditelja Moamerja Gadafija, so imele ZDA "polno sodelovanje regije", je razložil predsednik. "Predpostavka, da je rešitev vseh teh težav napotitev naše vojske, ni bila resnična v preteklosti in ne bo resnična zdaj," je zatrdil Obama.

V ponedeljek je ameriški senator in Obamov tekmec za predsedniško mesto leta 2008 John McCain pozval k ameriškim zračnim napadom na sirske vladne sile.

Mednarodna skupnost ostaja pri vprašanju, kako končati nasilje v državi, razdeljena. Po podatkih Združenih narodov je v Siriji v zadnjem letu dni zaradi nasilja umrlo že najmanj 8.500 ljudi. Sirske sile so nadaljevale obstreljevanje uporniškega Homsa tudi v torek, ko je bilo ubitih okoli 35 ljudi, tudi otroci in 13 članov dveh družin.

Al Asad se je medtem zaklel, da se bo še naprej boril proti "terorizmu".