Dolgo pričakovane izide kaotičnih volitev, ki so na od potresa in kolere utrujenem Haitiju potekale 28. novembra lani, sta razkrila dva člana haitijske volilne komisije. Kot presenečenje se je pojavil podatek, da se je poleg Manigatove v drugi krog volitev uvrstil Martelly in ne kandidat vladajoče stranke Jude Celestin, a, kot sta povedala predstavnika volilne komisije, so izidi v skladu s priporočili Organizacije ameriških držav (OAS) in jih podpirajo ZDA ter zahodni donatorji.

Največ glasov Haitijcev je prejela Manigatova, a ne dovolj, da bi zmagala že v prvem krogu volitev, tako da se bo v drugem krogu 20. marca pomerila z Martellyjem, ki se je v drugi krog volitev uvrstil potem, ko je Organizacija ameriških držav zahtevala ponovno štetje, saj naj bi prvotno drugouvrščeni Jude Celestin do svojih glasov prišel nezakonito in s prevarami. OAS je ob tem zagrozil, da bo v primeru uvrstitve Celestina v drugi krog volitev, ukinil finančno pomoč državi.

V nedeljo je Haiti obiskala ameriška zunanja ministrica Hillary Clinton in povedala, da ZDA podpirajo priporočila OAS-a. Tudi stranka dozdajšnjega predsednika Reneja Prevala Inite je prejšnji teden privolila v umik svojega kandidata, a Celestin sam od kandidature ni odstopil.

V Port-au-Princeu se bojijo protestov
Izide volitev bi morali po več mesecih čakanja sporočiti že v sredo, a so številnim novinarjem pred sedežem haitijske volilne komisije, ki jo varujejo predstavniki Združenih narodov in haitijska policija, odločitev sporočili šele v četrtek. Ker se prebivalci Haitija bojijo izbruhov nasilja in protestov zaradi izidov, so se številne banke, podjetja in šole v Port-au-Princeu zaprle predčasno, Združeni narodi in veleposlaništva pa so svoje uslužbence posvarili, naj bodo previdni.

Nad Haitijem sence preteklosti
Položaj na Haitiju, ki si še ni opomogel od katastrofalnega potresa januarja lani, v katerem je umrlo najmanj 200.000 ljudi, 1,5 milijona pa jih je ostalo brez domov, dodatno zapletajo sence preteklosti. Pred kratkim se je namreč vrnil nekdanji diktator Jean-Claude Duvalier, vrniti pa se želi tudi pregnani nekdanji predsednik Jean-Bertrand Aristide. Prvi krog predsedniških in parlamentarnih volitev je bil sporen tudi zaradi tega, ker na njih ni smela sodelovati Aristidova levičarska stranka Fanmi Lavalas.