Ni pričakovati, da bo prihodnji parlament lahko omejil moč avtoritarnega predsednika Abdela Fataha Al Sisija, ki je na oblast prišel z vojaškim udarom julija leta 2013. Foto: EPA
Ni pričakovati, da bo prihodnji parlament lahko omejil moč avtoritarnega predsednika Abdela Fataha Al Sisija, ki je na oblast prišel z vojaškim udarom julija leta 2013. Foto: EPA

Do ponedeljka bo lahko svoje glasove oddalo več kot 28 milijonov volilnih upravičencev. Za 288 od skupno 586 poslanskih mest se poteguje okoli 3.000 kandidatov, egiptovski mediji pa poročajo, da je med njimi 169 žensk.

Volitve naj bi po pretresih od zrušenja dolgoletnega predsednika Hosnija Mubaraka leta 2011 povrnile politično stabilnost, a med Egipčani so vzbudile malo zanimanja. Udeležba je bila namreč okoli 25-odstotna. Televizija v Egiptu je objavila posnetke s skoraj praznih volišč.

Polovica volivcev je lahko glasovala že v prvi fazi volitev v oktobru, ko je bila udeležba 26-odstotna. Poslanske mandate so si takrat zagotovili predvsem podporniki sedanjega predsednika Abdela Fataha Al Sisija. Ni torej pričakovati, da bo prihodnji parlament lahko omejil moč avtoritarnega predsednika Al Sisija, ki je na oblast prišel z vojaškim udarom julija leta 2013. Al Sisi je takrat odstavil demokratično izvoljenega predsednika Mohameda Mursija, ki je na položaju nasledil avtokratskega Mubaraka.

Poleti leta 2014 je kandidiral na predsedniških volitvah in prejel več kot 90 odstotkov glasov, medtem ko je bila opozicija na udaru. Udeležba je bila manj kot 30-odstotna, poroča Telesur.

Za varnost v 13 okrajih, vključno s Kairom, skrbi okoli 160.000 vojakov, ki pomagajo policiji.